Page 44 - Revija Tranzit 2020 st22

Izza ovinka

Jože Jerman Jeri
Prlekija, biserček Slovenije

Prlekija. Deželica, ki leži med Ormožem, Ljutomerom in Gornjo Radgono. Je prostor, ki
ga objemata Drava in Mura, in je prostor, kjer zemlja radodarno in močno ljubi trto, tako
močno, da so pridni vinarji iz nekoč navadnega vina, da, to je bil šipon, z zanosom in zna-
njem naredili, da omenimo samo tega, vrhunski šipon. Govori se, da so ga poimenovali
potem, ko so tu nehali kolovratiti francoski vojaki, ki so vinu pravili C'est bon! Kar šipon.
Po domače, ne francosko.

In kako veš, kdaj si v Prlekiji? vojskovodji, ki je bil nekdaj tudi lastnik de Matjoš fstano pa de kunec sveta.«
Preprosto. Poslušati moraš, kako ormoškega gradu) bi v prleščini zve- No, zdaj vemo, da takrat, ko se na
domačini govorijo, in če govorijo, nela takole. »Krol Matjoš leži no spi z primer s Ptuja pripeljemo po dokaj
pardon gučijo, ste v Prlekiji. Osnovno voiskoi f tistoj gori, ge so se bregi fkup lepi cesti v Ormož, smo tam. V Prlekiji.
pravilo je namreč, da oni gučijo in zgrnoli. Če jemi človik sablo vun vleče Nekoč je nekdanja ljubljanska župa-
konec. In jim je vseeno, ali jih razumejo z nožnce, je nemre potegnoti, gdo nja Vika Potočnik, rojena Prlečka,
Istrani pa Belokranjci pa Gorenjci, oni de pa što prišo, ke de to zmogo, te zavzdihnila, »Oh, ko bi lahko iz Prlekije
imajo svoje narečje. Sicer pa, kdo ga
nima? Jezikoslovci vedo povedati, da
imamo med vsemi slovanskimi jeziki
največ narečij prav Slovenci, kar 44.
Samo pomislite, koliko je Rusov, pa
imajo manj narečij kot mi.
Sicer pa, preden se spustimo v
prleške lepote pa prleške vinske in
kulinarične dobrote, še mali pouk
prleškega narečja. Takole je nekoč
zapisal gospod R. Kolarič.
»Slovenska pripovedka o kralju
Matjažu, zanj veste, da spi pod goro
Peco v votlini, ki se mu je sama odprla
in za njim zaprla, brada pa se mu je
že sedemkrat – mora pa se mu devet-
krat, da se bo zbudil – ovila okoli mize,
torej, pripovedka o kralju Matjažu
(Matiji Korvinu, s pravim imenoma
Matyas Hunyadi, humanistično izo- Obrambna postojanka proti Ogrom.
braženem vladarju in nadarjenemu

44
44