Page 44 - Revija Tranzit 2020 st22
P. 44

Izza ovinka


             Jože Jerman Jeri
        Prlekija, biserček Slovenije




        Prlekija. Deželica, ki leži med Ormožem, Ljutomerom in Gornjo Radgono. Je prostor, ki
        ga objemata Drava in Mura, in je prostor, kjer zemlja radodarno in močno ljubi trto, tako
        močno, da so pridni vinarji iz nekoč navadnega vina, da, to je bil šipon, z zanosom in zna-
        njem naredili, da omenimo samo tega, vrhunski šipon. Govori se, da so ga poimenovali
        potem, ko so tu nehali kolovratiti francoski vojaki, ki so vinu pravili C'est bon! Kar šipon.
        Po domače, ne francosko.































           In kako veš, kdaj si v Prlekiji?   vojskovodji, ki je bil nekdaj tudi lastnik   de Matjoš fstano pa de kunec sveta.«
        Preprosto. Poslušati moraš, kako    ormoškega gradu) bi v prleščini zve-   No, zdaj vemo, da takrat, ko se na
        domačini govorijo, in če govorijo,   nela takole. »Krol Matjoš leži no spi z   primer s Ptuja pripeljemo po dokaj
        pardon gučijo, ste v Prlekiji. Osnovno   voiskoi f tistoj gori, ge so se bregi fkup   lepi cesti v Ormož, smo tam. V Prlekiji.
        pravilo je namreč, da oni gučijo in   zgrnoli. Če jemi človik sablo vun vleče   Nekoč je nekdanja ljubljanska župa-
        konec. In jim je vseeno, ali jih razumejo   z nožnce, je nemre potegnoti, gdo   nja  Vika Potočnik, rojena Prlečka,
        Istrani pa Belokranjci pa Gorenjci, oni   de pa što prišo, ke de to zmogo, te   zavzdihnila, »Oh, ko bi lahko iz Prlekije
        imajo svoje narečje. Sicer pa, kdo ga
        nima? Jezikoslovci vedo povedati, da
        imamo med vsemi slovanskimi jeziki
        največ narečij prav Slovenci, kar 44.
        Samo pomislite, koliko je Rusov, pa
        imajo manj narečij kot mi.
           Sicer pa, preden se spustimo v
        prleške lepote pa prleške vinske in
        kulinarične dobrote, še mali pouk
        prleškega narečja. Takole je nekoč
        zapisal gospod R. Kolarič.
           »Slovenska pripovedka o kralju
        Matjažu, zanj veste, da spi pod goro
        Peco v votlini, ki se mu je sama odprla
        in za njim zaprla, brada pa se mu je
        že sedemkrat – mora pa se mu devet-
        krat, da se bo zbudil – ovila okoli mize,
        torej, pripovedka o kralju Matjažu
        (Matiji Korvinu, s pravim imenoma
        Matyas Hunyadi, humanistično izo-    Obrambna postojanka proti Ogrom.
        braženem vladarju in nadarjenemu

        44
        44
   39   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49