Page 47 - Revija Tranzit 2020 st22

Proizvodnja gospodarskih vozil v bivši skupni državi (9. del)

Dražen Zečević Arhiv avtorja

Dvojna vloga države

Po odličnih začetkih jugoslovanske avtomobilske industrije so visoke državne dajatve in neug-
ledno poslovno okolje trajno omejili nadaljnji potencial razvoja vozil in proizvodnje.

Po nastanku Jugoslavije je nova bila še v začetku 60. let na svetovni mogla zadovoljiti niti polovice vseh
oblast zagotovila posebne politične lestvici takoj za Japonsko, zaradi česar potreb. To je bilo jasno že leta 1958,
okvirje za gospodarski preporod zao- je gospodarstvo zahtevalo vedno več ko so v Jugoslaviji izdelali 6000 vozil,
stale države. Zaradi tega so si vladajoče vozil. Povečanje števila vozil se je najbo- dodatno pa so jih uvozili 7000. Trg je
strukture pripisovale zasluge za indu- lje opazilo skozi izdajo registrskih tablic, rasel, proizvodne številke pa ne. Leta
strijsko rast v 50. letih, ki je na letni ki se od leta 1961 niso več označevale 1960 je država želela zaščititi domače
ravni dosegala kar 13 %. S podobnim po republikah, temveč po mestih. Žal proizvajalce z uvedbo 50-odstotnih
tempom pa je rasla tudi birokracija, domača avtomobilska industrija ni carin na uvožena vozila. V praksi pa je to
tako da si je državna administracija
prisvajala vedno večji del proizvodnega
dobička skozi visoke davke.

Polovico zaslužka državi
Avto industrija je plačevala 30-%
prometni davek, dodatnih 15 % iz
dobička ter lokalni davek, ki je v različ-
nih pokrajinah variiral med 3,6 do 8 %.
Končni proizvajalci so bili odvisni od
številnih kooperantov, ki so zagotavljali
sestavne dele, takšna oblika nabave pa
je bila podvržena dodatnemu medfa-
znemu obdavčevanju v razponu med 6
in kar 51 %. Na koncu je kar 50 do 60 %
prihodkov domačih proizvajalcev kon-
čalo v državnih in občinskih blagajnah,
kar je bilo slabo za nadaljnji razvoj. TAM 5500; v Mariboru so leta 1965 izdelali prvi V6 motor z močjo 125 KM, zaradi česar
Gospodarska rast Jugoslavije je so morali razširiti nos vozila.

47