Page 46 - Revija Tranzit 2020 st22

Izza ovinka

Že dolgo let je tega, kar so pri njem
prvič začeli »malati« slikarji, temu pri-
merno je »opremljeno« vse posestvo,
z nekaterimi drevesi vred, s katerih z
vej visijo poslikane steklenice. Znan je
po reklu, da »so ljudje, ki jih spoznaš
pri vinu, vredni več kot vino.«
Tudi na kmetiji Blaža Puklavca,
ne, ni v sorodu z znanim vinarjem
Vladimirjem Puklavcem iz Ormoža, za
katerega trdijo, da je največji sloven-
ski vinar, ima pa na griču častitljivo,
dvesto let staro zidanico, gostom
postrežejo s čudovito prleško hrano.
Posebnost njihove kuhinje je domači
puran, pečen v krušni peči, in marti-
nova gos, pripravljena po domačem
receptu. Ponašajo se s šiponom, ki je
Arheološke najdbe v Ormožu.
nekako njihov kralj, toda tudi druga
obesiti proslulega zločinca Jakoba. Pa O, pa ali veste, da v Italiji iz bivoljega vina ne zaostajajo za njim.
so prosili Središčane, naj jim samo za mleka delajo znameniti sir mozza- Skupina turističnih novinarjev
kratek čas posodijo svoje vislice. Ti pa rello? Tukaj je še niso. je obisk Prlekije končala na kmetiji
so jadrno odgovorili, da imajo dovolj Pot nas je vodila naprej v vinsko Zvonka Pukšiča v Jastrebcih. Moja
svojih barabinov za obesiti in vislic ne klet Francija Cvetka na Koglu, potem biodežela se imenuje in vse, kar pri-
dajo in pika. pa še na vinsko kmetijo Blaža Puklavca delajo, je res bio. Pravzaprav ima svoj
Pravijo, da je v vsakem slabem v Zasavce. Kaj povedati o vrhunskih sistem naročil. Čez leto naročiš, jeseni
nekaj dobrega. Nekoč je bila v vinarjih? Franci Cvetko ima svoje vino pa dobiš. Kdor zna, zna.
Ormožu znana in uspešna tovarna spravljeno v kleti, ki so jo zgradili dalj- Prlekija je, tako kot še šte-
sladkorja, kmetje daleč naokoli pa nega leta 1542 in je bila last nemškega vilne druge slovenske deželice,
so vneto in z uspehom gojili slad- viteškega reda Križnikov. Cvetkovi so pravi biserček. Na srečo jo vedno
korno peso. Pa je prišla evropska šele drugi slovenski lastniki. Je pa bolj spoznavamo in občudujemo.
direktiva o prenehanju pridobivanja gospodu Cvetku samo vino premalo. Sedanjost s preteklostjo.
sladkorja in s tovarno je bilo v krat-
kem konec. Ostali so le plitvi bazeni,
ki so jih prej uporabljali za odlaganje
odpadnih vod, s katerimi niso vedeli,
kaj početi. Pa so jih večinski lastniki
tovarne, korporacija Royal Casino, 2.
marca 2010 podarili društvu za opa-
zovanje ptic pevk. Ti so iz nekdanjih
zasvinjanih bazenov naredili čudež
in zdaj je tam na 55 hektarjih naravni
park, v katerem se v času selitve
redno pojavlja vsaj 30 vrst ptičev ali
več deset tisoč ptic. Čudovit pogled
vam je lahko blizu, saj so zgradili opa-
zovalnice, iz katerih lahko blizu in ne
da bi motili gnezdeče ptice, opazu-
jete redke vrste ptic, kot so čapljica,
mala tukalnica, kostanjevka, navadna
čigra, polojnik, rdečenogi martinec, in
še kakšno. Pred leti so iz Makedonije
uvozili pet vodnih bivolov, bubalus
bubalis, ki se tu tako dobro počutijo,
da so se kar lepo namnožili, saj so to
nezahtevne živali, ki pa z muljenjem
močvirske trave sproti čistijo ribnike. Vina tu ne manjka.

46
46