Page 45 - Revija Tranzit 2020 st22

pripeljali na ljubljansko tržnico Prleki
svoje pridelke. Tam je tako čista
dežela, da bi bili to čisto pravi bio
pridelki. Pravzaprav je vsa Prlekija en
sam bio vrt.«
Nedolgo tega je Prlekijo, no ja, del
Prlekije, obiskala skupina slovenskih
novinarjev, članov Društva turističnih
novinarjev Slovenije. Prvi vtis je bil, da
je ta deželica, prepredena z valovitimi
grički, čez katere piha panonski veter,
ki daje trti dodatno ljubezen, polna
kmečkih turizmov. Prav je tako. Vseh
preprosto ne moreš obiskati, zato so
nam pripravili domači prleški zajtrk na
turistični kmetiji Ozmec v Senešcih,
po domače je to Šebekova doma-
čija. Zanjo skrbi gospodinja Sonja
Ozmec, pa ne skrbi samo za strežbo
domačih dobrot, pokaže tudi domači
muzej mizarstva, pa tri lesene hišice, Pogled iz opazovalnice ptic.
glamping, kot mu pravijo turistični
strokovnjaki, ki kar vabijo, da bi se Ptujski grofje, točneje Friderik Ptujski, Dravskega Središča. Zgodba pripove-
vanje ulegel in zajel čisti zrak s pol- kot obrambo pred Osmani in tudi duje, da so Ormož nekoč napadli Kruci,
nimi pljuči. No, ampak to šele po Madžari, ni kar tako. Obnovili so to so bili ogrski kmečki uporniki, ki so
prleških salamah pa ajdovih žgancih, grajsko pristavo, ki jo povezuje več od 16. do 18. stoletja ropali, morili in
pa ... A poznate gibanice, pogače, gospodarskih poslopij, vendar so v požigali po Habsburški monarhiji in ki
postržjače, potice, kvasenice, žgance, njej razstave pa glasbeni dogodki in so jim obilo pomagali ogrski Slovenci,
krapce, solenke in tako naprej. Pa še kaj. to je Prekmurci. Pomagali pa so jim
poznate meso iz tunke in zobl? Pa Ormožani imajo kaj povedati o tudi Središčani, ki so Kruce izkoris-
čurke, prezvuršt, sireke in pocane svoji zgodovini, predvsem o tem, tili, da so lahko ropali svoje sosede,
murke? Nič zato, poznajo jih v Prlekiji zakaj so morali zgraditi mogočni Ormožane. Ti jim tega še danes niso
in z njimi tudi postrežejo. grad. Ormoška zgodovina je polna odpustili. Da je to res, priča druga
Na poti v Ormož smo se dotak- napadov. In zakaj se še danes ne zgodba, po kateri so se Ormožanom
nili kraja z zanimivim imenom, Velika marajo s Središčani, bližnjimi sosedi iz pokvarile vislice, na katerih so hoteli
Nedelja. Tam je mogočen grad s šti-
rimi obrambnimi stolpi in čudovita
cerkev. Podobo kraju je vtisnil nemški
viteški red, ki je v teh krajih prisoten že
več kot 750 let. Kraj naj bi dobil ime
po bitki, ki se je odvijala prav na veli-
konočno nedeljo. Na prošnjo Friderika
III Ptujskega je nemški viteški red leta
1199 prišel na takrat še neobljudeno
ozemlje in ga iztrgal iz rok roparskim
Ogrom. Prvo zmago nad njimi naj bi
dosegel prav na tem kraju in ko je bila
bitka končana, je Friderik III zapičil v
krvavo zemljo zastavo nemškega vite-
škega reda in mogočno zaklical, »Na
veliko nedeljo je bil ta kraj zavzet in
Velika Nedelja naj se imenuje, nemški
vitezi pa naj ga v prihodnje varujejo
in branijo.«
Ormož, nekdanji Holermuos, je
zgodba zase. Bogate arheološke
najdbe pričajo o bogati zgodovini V Prlekiji so tudi bivoli.
mesta, pa tudi grad, ki so ga zgradili

45