Page 45 - Revija Tranzit 2020 st22
P. 45

pripeljali na ljubljansko tržnico Prleki
        svoje pridelke.  Tam je tako čista
        dežela, da bi bili to čisto pravi bio
        pridelki. Pravzaprav je vsa Prlekija en
        sam bio vrt.«
           Nedolgo tega je Prlekijo, no ja, del
        Prlekije, obiskala skupina slovenskih
        novinarjev, članov Društva turističnih
        novinarjev Slovenije. Prvi vtis je bil, da
        je ta deželica, prepredena z valovitimi
        grički, čez katere piha panonski veter,
        ki daje trti dodatno ljubezen, polna
        kmečkih turizmov. Prav je tako. Vseh
        preprosto ne moreš obiskati, zato so
        nam pripravili domači prleški zajtrk na
        turistični kmetiji Ozmec v Senešcih,
        po domače je to Šebekova doma-
        čija. Zanjo skrbi gospodinja Sonja
        Ozmec, pa ne skrbi samo za strežbo
        domačih dobrot, pokaže tudi domači
        muzej mizarstva, pa tri lesene hišice,   Pogled iz opazovalnice ptic.
        glamping, kot mu pravijo turistični
        strokovnjaki, ki kar vabijo, da bi se   Ptujski grofje, točneje Friderik Ptujski,   Dravskega Središča. Zgodba pripove-
        vanje ulegel in zajel čisti zrak s pol-  kot obrambo pred Osmani in tudi   duje, da so Ormož nekoč napadli Kruci,
        nimi pljuči. No, ampak to šele po   Madžari, ni kar tako. Obnovili so   to so bili ogrski kmečki uporniki, ki so
        prleških salamah pa ajdovih žgancih,   grajsko pristavo, ki jo povezuje več   od 16. do 18. stoletja ropali, morili in
        pa ... A poznate gibanice, pogače,   gospodarskih poslopij, vendar so v   požigali po Habsburški monarhiji in ki
        postržjače, potice, kvasenice, žgance,   njej razstave pa glasbeni dogodki in   so jim obilo pomagali ogrski Slovenci,
        krapce, solenke in tako naprej. Pa    še kaj.                           to je Prekmurci. Pomagali pa so jim
        poznate meso iz tunke in zobl? Pa      Ormožani imajo kaj povedati o    tudi Središčani, ki so Kruce izkoris-
        čurke, prezvuršt, sireke in pocane   svoji zgodovini, predvsem o tem,   tili, da so lahko ropali svoje sosede,
        murke? Nič zato, poznajo jih v Prlekiji   zakaj so morali zgraditi mogočni   Ormožane. Ti jim tega še danes niso
        in z njimi tudi postrežejo.         grad. Ormoška zgodovina je polna    odpustili. Da je to res, priča druga
           Na poti v Ormož smo se dotak-    napadov. In zakaj se še danes ne    zgodba, po kateri so se Ormožanom
        nili kraja z zanimivim imenom, Velika   marajo s Središčani, bližnjimi sosedi iz   pokvarile vislice, na katerih so hoteli
        Nedelja. Tam je mogočen grad s šti-
        rimi obrambnimi stolpi in čudovita
        cerkev. Podobo kraju je vtisnil nemški
        viteški red, ki je v teh krajih prisoten že
        več kot 750 let. Kraj naj bi dobil ime
        po bitki, ki se je odvijala prav na veli-
        konočno nedeljo. Na prošnjo Friderika
        III Ptujskega je nemški viteški red leta
        1199 prišel na takrat še neobljudeno
        ozemlje in ga iztrgal iz rok roparskim
        Ogrom. Prvo zmago nad njimi naj bi
        dosegel prav na tem kraju in ko je bila
        bitka končana, je Friderik III zapičil v
        krvavo zemljo zastavo nemškega vite-
        škega reda in mogočno zaklical, »Na
        veliko nedeljo je bil ta kraj zavzet in
        Velika Nedelja naj se imenuje, nemški
        vitezi pa naj ga v prihodnje varujejo
        in branijo.«
           Ormož, nekdanji Holermuos, je
        zgodba zase. Bogate arheološke
        najdbe pričajo o bogati zgodovini    V Prlekiji so tudi bivoli.
        mesta, pa tudi grad, ki so ga zgradili

                                                                                                                45
   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50