Olimpijska planina Jahorina
Potem ko so se meje med občinami sprostile, smučišča pa so še naprej zahtevala sveže korona teste, se je veliko število Slovencev odločilo za romanje v Bosno. Pa ne na cerkveno romanje, temveč na smučarske počitnice na Jahorino.
Jahorina, planina, 30 kilometrov oddaljena od Sarajeva, je letos gostila več tisoč Slovencev, ki so po štirimesečnem zaprtju komaj čakali, da so lahko nekoliko zamenjali okolje in se postavili na smuči ter zapeljali nekaj zavojev po snegu brez korona testa in maske na nosu.
Tik pod 2000 metrov
Jahorina leži v osrčju Balkana, na stičišču hladnega celinskega in toplega mediteranskega podnebja, z najvišjim vrhom Ogorjelica, visokim 1916 metrov, zato je na tej gori zelo zdravo in prijetno preživeti zimske dni. Gorski masiv se razteza v smeri jugovzhod–severozahod. Dolžina masiva, ki nima jasnih morfoloških, bioloških in hidroloških meja, pa tudi ne jasnih meja med sosednjimi gorami, je 25–30 kilometrov, širina pa 5–15 kilometrov.
Jahorina se ponaša z enim najsodobnejših sistemom zasneževanja v tem delu Evrope, saj zasnežujejo 46 kilometrov alpskih in 10 kilometrov nordijskih prog. Proge so dobro urejene. Dve vlečnici s krogci, ena na sidro, ena dvo- in tri šestsedežne vlečnice ter povsem nova gondola za deset oseb lahko prepeljejo do 17.000 smučarjev na uro.
Prva žičnica leta 1952
Domačini so planino najprej imenovali Javorina, saj se na njej bohotijo gozdovi planinskega javorja, ki je danes naravna atrakcija. Ime Jahorina pa se je ustalilo v času turške okupacije, ko so pogosto menjali črko V v H.
Prvi objekt večje zmogljivosti na Jahorini je bila lovska koča, leta 1878 jo je zgradila avstro-ogrska buržoazija, ki je na gori prirejala lovske pohode na divjad. Pomemben korak v razvoju smučanja pa je bil narejen 4. aprila leta 1905, ko je bil v Sarajevu ustanovljen oddelek Delavskega turističnega društva »Prijatelj narave«.
Leta 1912 je bila na Jahorino, od Pal (829 m) do Poljic (1530 m), zgrajena gozdna železnica, namenjena prevozu lesa. Prva cesta na vrh Jahorine je bila zgrajena deset let kasneje in se je naslanjala na traso železnice. Razvoj turizma pa se je začel z izgradnjo prve žičnice, ki je bila slavnostno predana v uporabo 29. novembra 1952. leta. Spodnja postaja žičnice se je nahajala v bližini hotela Jahorina na nadmorski višini 1660 metrov, dvignila pa se je do 1885 metrov. Smučarji so se dobrih 1000 metrov prevažali na enem sedežu. Vlečnica je imela skupaj 102 sedeža, vožnja je trajala 8 minut, na uro pa je lahko prepeljala 350 smučarjev.
Januarja leta 1975 je na Jahorini potekal evropski pokal za moške v slalomu in veleslalomu, pa tudi svetovno prvenstvo za ženske »Zlata lisica«, saj tistega leta na Mariborskem Pohorju ni bilo snega. Leta 1977 je bilo tekmovanje za evropski pokal na Jahorini vključeno v koledar FIS. Vse skupaj pa je bil dober uvod v organizacijo 14. zimskih olimpijskih iger, ki so tu potekale med 8. in 19. februarjem leta 1984. Jahorina je gostila tekmovanje v alpskem smučanju za ženske v disciplinah smuk, slalom in veleslalom.
Maskota olimpijskih iger je bil Vučko, delo slovenskega avtorja Jožeta Trobca. Vučko je še danes prepoznaven lik Jahorine in cele Bosne in Hercegovine, na Jahorini pa je bil zgrajen tudi hotel s tem imenom.
Najsodobnejše smučišče v regiji
Proge, na katerih je potekalo olimpijsko tekmovanje, so prenovljene in zdaj pozdravljajo vse ljubitelje smučanja, ki pridejo na goro. Olimpijski center Jahorina je trenutno eno najsodobnejših smučarskih središč na Balkanu, vendar je ohranil olimpijski duh in tradicionalno noto, zato nas ob prihodu na goro pozdravijo olimpijski krogi, ki spominjajo na olimpijske igre in zgodovinsko pomembno leto 1984.
Ta smučarski center je znan po dobri zabavi, velikih koncertih največjih glasbenih zvezd v regiji, glasbenih festivalih in predstavah. Dobra zabava in gostoljuben pristop do gostov, odlična gastronomska in wellness ponudba so zaščitni znak Jahorine. Obiskovalcem omogočajo, da se z gore vrnejo polni vtisov in skoraj vedno očarani nad vsem, kar ponuja Jahorina.
Jahorina je smučarsko središče, ki se je v zadnjih treh letih zelo razvilo. Veliki investicijski projekti, ki vključujejo gradnjo novih smučišč, novih vlečnic in gondole, ter sprememba vizualne identitete so jo postavili v sam vrh svetovnih smučarskih destinacij. V izgradnji je jezero, ne bi bilo slabo, če bi zgradili tudi drsališče, letno sankališče, danes vse bolj priljubljen zipline ali kakšen adrenalinski park, kar bi privabilo goste tudi izven zimske sezone.
Kljub velikim naložbam in infrastrukturnim projektom pa ta gora največji pomen pripisuje svojim gostom, politika najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo se ohranja in je osnova poslovanja Olimpijskega centra Jahorina. Pa tudi mir je tisti, ki ga morate občutiti tik pod 2000 metri višine, od koder se odpirajo neverjetni razgledi. Mir se danes ceni, izkoristite ga, preden goro povsem urbanizirajo.
