Bogastvo Zgornjesavske doline – Kranjska Gora

Pravijo, da je Slovenija čudežno lepa. Saj ni čudno, če pa ima med drugim tudi takšne kraje, kot je Zgornjesavska dolina, ki ima na kupu toliko naravnih lepot, da jih težko zajameš v enem dnevu, pa čeprav so le nekaj kilometrov oddaljeni drug od drugega.

Zato si je najbolje vzeti nekaj dni in si jih počasi in z užitkom ogledati. Pa naj gre za Planico, dolino skakalnic, ki je nekoč najprej gostila tenisače teniškega kluba Ilirija iz Ljubljane in šele pozneje skakalce, dolino Vrat s prelepim slapom Peričnikom na poti, Martuljkovo skupino ali pa samo Kranjsko Goro s svojimi smučišči in kolesarskimi poligoni ali pa počitek ob umetnem jezeru Jasna.

Za glavo se je tisti dan prijel župan Kranjske Gore Jani Hrovat, to je tisti oče, čigar smučarka Meta Hrovat je že segla po naslovu mladinske svetovne veleslalomske prvakinje, zdaj pa že meša štrene najboljšim smučarkam na svetu. In je tisti župan, ki je prerodil ta zgornjesavski biser, ga odel v nov asfalt, olepšal središče kraja in še in še. Takole je dejal: »Še noben minister za okolje ni v tako kratkem času naredil toliko kot Jure Leben. Podprl nas je pri gradnji kabinske žičnice na Vitranc, ureditvi poligona na Velikih njivah in se strinjal z žičniško povezavo od Kranjske Gore do Planice. Tudi lastniki in novi direktor žičnic se z njo strinjajo, kar pomeni, da smo bili na najboljši poti za nov in odločilni korak. Pa so ga čez noč zamenjali, samo zato, ker je hotel nekaj narediti. Bomo videli, kako bomo lahko šli naprej.«

Pred časom so pri jezeru Jasna naredili nov korak naprej. Nekdanji gostinski lokal je bil kar trinajst let zaprt, lastniki so se kregali z domačini, postavljali ograjo in s tem preprečili obhod jezera in še in še, lani pa ga je kupila družba Alpe Adria turizem in kamping, ki jo vodi Dominik S. Černjak, in ga popolnoma prerodila. Poleg samega gostinskega lokala, ki je odprt za vse obiskovalce, so za 3,2 milijona evrov uredili tudi osem butičnih lokalov visoke kakovosti in za res visoko ceno. Največjega, ki ima med drugim tudi takšno jedilno mizo, da jo lahko po obedu odpreš in zaigraš biljard, naj bi potem, ko bodo uredili tudi okolico, prodajali po devetsto evrov na dan. Zanimanje zanj in tudi druge apartmaje je že, kar pomeni, da so tako apartmaji ob jezeru Jasna kot tudi hotel Planinka na Jezerskem, kjer bo soba na noč stala čez 400 evrov in ki ne ponuja samo domače hrane, ampak tudi štiri naravne energetske točke, res znanilci tistega pravega, butičnega turizma, saj je Slovenija premajhna za veliki, množični turizem.

Seveda tudi občina ne bo stala križem rok in ker bi gostinska ploščad motila goste, pa še premalo prostora ima na voljo, jo bodo prestavili bližje, tako rekoč na jezero, računajo pa tudi, da bi uredili novo parkirišče. Sedanje je premajhno za vse, ki bi hoteli na sprehod ali pa posedeti pri jezeru, točneje dveh jezercih ob sotočju Male in Velike Pišnice, in občudovati Prisojnik in druge vršace, ki se jim pnejo pred nosom. Župan Jani Hrovat je tudi dejal, da bodo ob novi ploščadi uredili tudi dostop do jezera, kopališče, pozabil pa je pripomniti, da se bodo v njem hladili le najbolj vroči, saj ima voda tudi poleti največ 14 stopinj. In da so že pred časom hoteli na dno jezera položiti posebno folijo, ki bi temperaturo dvignila za nekaj stopinj, vendar jim uradni varstveniki narave tega niso dovolili, saj je to področje že v okviru Triglavskega narodnega parka. Tega, da je tam že nekoč bil zunanji bazen z ogrevano vodo, se več ne spominjajo. Da mimo jezera vodi pot naprej na Vršič in potem v dolino Trente, ni treba posebej omenjati.

V sami Kranjski Gori čakajo na zeleno luč za gradnjo gondolske žičnice na Vitranc in s tem na povezano progo z vrha v smeri Podkorena in tudi same Kranjske Gore. Nekoč je tam že bila speljana proga, toda bila je preozka in preveč nevarna. Senka Kemperle iz Žičnic Kranjska Gora je dejala, da imajo v načrtu tudi ureditev Velike doline. Letos naj bi tja, poskusno, prenesli več dogodkov, pozneje pa načrtujejo, da bi tam uredili glavni center za smučarske šole.

Ko se peljete iz Kranjske Gore mimo Zelencev, lahko obiščete ta naravni rezervat, ki je talni izvir Save Dolinke. Voda ima tu stalno od pet do šest stopinj in se izlije v kilometer dolgo in dvesto metrov široko močvirje Blato. Resda je vse skupaj majhno, vendar pa tu rastejo močvirski ušivec, navadni mrzličnik pa vodna zlatica in še kaj, pot pa vam zna prekrižati navadni gad, tudi brkatega netopirja lahko uzrete. V vodi je doma potočna postrv, v zraku pa vam zaprhuta ogrožena ptica škrlatec. Toda, kot se za domače zdrahe spodobi, je bil izvir Zelenec nekaj časa nedostopen, saj so se sprli občina pa najemnik lokala in še kdo, na poti, ki vodi do parkirišča, pa je bilo počez položeno deblo. No, zdaj so vse skupaj uredili in Zelenci so spet na ogled.

Dva dogodka na tem delu Slovenije žanjeta svetovno slavo. Prvi je smučarski pokal Vitranc v Podkorenu, vasi, kjer je nekoč kraljevala mitnica, saj je tu vodila najbližja cesta do Koroške. V tem kraju je tudi nekaj časa prebival sir Humphry Davy, ki ga ves rudarski svet pozna po izumu varnostne rudarske svetilke, druga pa je nenadkriljiva Planica, zibelka svetovnih rekordov, pa čeprav jih pri poletih ne štejejo. In čeprav brata Gorišek, mojstra snovanja velikih skakalnic, trdita, da so lahko brez nevarnosti tudi skoki, pardon, poleti do tristo in čez metrov. Planica pa zdaj ni samo naš nordijski center s sedmimi skakalnicami, je naš ponos. Že leta 1936 je tu človek prvič poletel po zraku čez sto metrov, leta 1994 pa čez dvesto. V tem centru si lahko ogledate skakalni muzej, na razgledni ploščadi pogledujete na Ponce pa Jalovec in proti Mojstrovki ali pa si, celo poleti, nadenete tekaške smuči, saj v dvorani pod nogometnim stadionom delajo sneg. Pogumneži pa se bodo s sedežnico dvignili na vrh zaletišča in se spustili z ziplajnom in to tako, da bodo ves čas imeli občutek, kot da letijo na skakalnih smučeh in posnemajo naše pogumneže, ves čas dva metra nad zemljo.

O zanimivostih občine Kranjska Gora bi lahko napisali debel turistični vodič. Tu je Mojstrana s slovenskim planinskim muzejem, Martuljek z Martuljkovo ali Špikovo skupino – se spomnite, da so jo pokazali v najlepšem slovenskem mladinskem filmu Kekčeve zgodbe?

Toda pozor! Odgovorni za naravo že razmišljajo o omejitvi gibanja v Triglavskem narodnem parku. Med drugim hočejo rešiti alpsko možino pa več živali od velikega pupka do divjega petelina, gozdnega jereba, belke, kotorne in triprstega detela. Tako imajo v načrtu devetnajst mirnih območij, vendar v njih ne bi šlo za popolno prepoved gibanja, ampak bolj za omejitve gibanja v času največje občutljivosti, gnezdenja na primer, določene vrste. Spomnimo se, da tudi na Jezerskem predlagajo podobno. Da pohodniki ne bi zahajali izven utečenih poti in gazili po zavarovanih.