Avtomobilizem

 Opel Patentmotorwagen System Lutzmann

Opel Patent-Motorwagen System-Lutzmann 1899 (rechts im Bild: Heinrich Opel, links Opel-Werkmeister Sedlazcek)

Wilhelm Opel, drugi najstarejši sin ustanovitelja podjetja Adama Opla, je 21. januarja 1899, podpisal pogodbo s ključavničarskim mojstrom Friedrichom Lutzmannom iz Dessaua o nakupu njegove tovarne motornih vozil. Ta datum ne pomeni nič manj kot uradni začetek proizvodnje avtomobilov v podjetju Opel – in s tem začetek neke nove dobe. Opel, ki je bil pred tem uspešen proizvajalec šivalnih strojev in koles, se je pred 125 leti podal na doslej neznano področje avtomobilske industrije.Od takrat naprej so se stvari odvijale zelo hitro: prvi primerki novega vozila Opel Patentmotorwagen so zapustili tovarno spomladi leta 1899 kot prvi avtomobili, izdelani v Rüsselsheimu – do danes jim je sledilo več kot 75 milijonov Oplovih vozil.

Eden najboljših – in aktualnih – primerov je najnovejša generacija uspešnice kompaktnega razreda: Opel Astra, ki prihaja s proizvodne linije v Rüsselsheimu. Temelje za nadaljnjo uspešno proizvodnjo avtomobilov v Rüsselsheimu pa je že pred natanko 125 leti postavil Opel Patentwagen System Lutzmann.

Prvi Opel spomladi leta 1899 – Opel Patentwagen System Lutzmann

Prvi Oplov avtomobil ‘made in Rüsselsheim’ je bil Opel Patentwagen System Lutzmann, ki je iz tovarne zapeljal spomladi leta 1899. Vodoravno nameščen enovaljni motor z delovno prostornino 1545 cm3, izvrtino 122 in hodom bata 132 milimetrov je razvil največjo moč 2,6 kW (3,5 KM) pri 650 vrtljajih v minuti. Pogonski jermen jo je prek dvostopenjskega menjalnika prenašal na zadnjo os. Motorna kočija je dosegla največjo hitrost približno 20 km/h. Po nekaj mesecih so dodali še močnejše in hitrejše različice. Na voljo je bilo celo dostavno vozilo.

Kljub evforiji avtomobilskih pionirjev iz Rüsselsheima pa Opel, ki ga je zasnoval Friedrich Lutzmann, po prelomu stoletja ni bil več tehnično ‘na nivoju’. Želenih proizvodnih številk jim ni uspelo doseči niti z izboljšavami na področju hlajenja in prenosa moči ter z novimi karoserijskimi različicami, ki jih je zasnoval Lutzmann. Čas konstrukcij na osnovi kočij z velikimi kolesi in motorjem pod sedežem se je končal. Friedrich Lutzmann ni več imel idej, s katerimi bi na podlagi najnovejših tehničnih spoznanj in spreminjajočega se okusa kupcev zasnoval sodoben avtomobil. Zato se je poleti 1901, po samo dveh letih in pol, končala njegova zaposlitev pri Oplu.

Brata Opel sta zato svojo pozornost vse bolj usmerjala v Francijo, ki je bila v tistem času središče tehničnega napredka. Tam ju je sprejel Alexandre Darracq, podjetni francoski avtomobilski pionir, ki je že dosegel prvi uspeh z idejo o lahkih in razmeroma dostopnih avtomobilih. Darracq je bil takoj pripravljen na sodelovanje. S prihodom prvih Darracqovih šasij in vozil pozimi 1901/1902 so mojstri iz Rüsselsheima končno dobili dostop do naprednega materiala, ki jim je omogočil trajno uveljavitev v avtomobilski proizvodnji. Hkrati so Oplovi inženirji začeli sami obvladovati umetnost izdelave motorjev in avtomobilov. Odvisnost od ene same osebe se v prihodnosti ni smela več ponoviti. Že jeseni 1902 je Opel na avtomobilskem salonu v Hamburgu pokazal model 10/12 PS, prvo lastno konstrukcijo.

1899 Opel Patent-Motorwagen System Lutzmann

Od ‘konstrukcijskega kompleta’ do ‘poroke’: inovacije ‘po tekočem traku’

Leta 1906 so izdelali že tisoče vozilo. Dokončni preboj je proizvajalec avtomobilov iz Rüsselsheima dosegel leta 1909 z legendarnim vozilom 4/8 PS ‘Doktorwagen’. S ceno 3950 mark je bil za polovico cenejši od luksuznih konkurenčnih modelov in je širšemu krogu prebivalstva utrl pot do lastnega avtomobila. K temu je pomembno prispevala tudi uvedba modularnega sistema leta 1910. Opel je bil prvi nemški proizvajalec, ki je uvedel proizvodnjo velikega obsega s tehnologijo montažnih linij. Prvi avtomobil, ki je leta 1924 v Nemčiji zapeljal s tekočega traku, je bil 4/12 PS ‘Laubfrosch’ – zelena rega, saj je bil na voljo samo v zeleni barvi. Že tri leta pozneje Opel 4 PS z osnovno ceno samo 2980 mark ni bil več drag luksuzni izdelek za premožne, temveč je postal zanesljivo prevozno sredstvo za mnoge. Obenem je zaradi racionalne proizvodnje avtomobilov iz leta v leto postajal cenovno dostopnejši, njegova zmogljivost pa je nenehno naraščala. Vse večje je bilo tudi povpraševanje po Oplih in leta 1931 je 1,2-litrski model postal prvi pravi ‘ljudski avto’.

Kmalu zatem je sledila naslednja revolucija v proizvodnji. Leta 1935 je novi model Olympia postal prvo nemško serijsko vozilo s samonosilno jekleno karoserijo, ki je zaradi majhne teže zagotavljala boljše vozne lastnosti in manjšo porabo goriva. Nova zasnova je prvič omogočila tako imenovano ‘poroko’ med karoserijo in pogonskimi agregati. Celoten proizvodni proces je bil hitrejši in učinkovitejši, kar je tej konstrukcijski metodi utrlo pot v množično proizvodnjo.

Inovacije danes: Astra Sports Tourer Electric z žarometi Intelli-Lux Pixel LED®

Samo leto pozneje je Opel vzpostavil tradicijo skoraj devetdesetletne zgodovine uspešnih modelov kompaktnega razreda: s Kadettom je Opel kot prvi proizvajalec na trg poslal družini prijazen in predvsem cenovno dostopen kompaktni avto. Tako sta uspešnici ‘Kadett’ in ‘Astra’ še danes sinonim za cenovno dostopne inovacije v kompaktnem razredu.

To dokazuje tudi najnovejša generacija Astre, ki so jo zasnovali, konstruirali in izdelali v Rüsselsheimu ter je tudi elektrificirana, polna tehnoloških posebnosti in hkrati popolnoma primerna za vsakodnevno uporabo. Sistemi, kot so v razredu vodilni žarometi brez bleščanja Intelli-Lux Pixel LED® s skupno 168 prilagodljivimi elementi LED ter sistem Intelli-Drive 2.0 s pomočjo za polavtomatsko menjavo voznega pasu in inteligentnim prilagajanjem hitrosti, zagotavljajo največjo možno varnost. Uživanje v odgovorni vožnji pomeni tudi to, da ste na cesti s čim manj emisijami in prav to omogočajo napredni motorji v novi Opel Astri.