Page 36 - Revija-Tranzit-2018-01
P. 36

Izza ovinka


                                            Slovensko umetno



                                            podzemlje                                              Jože Jerman – Jeri






                                              Zaklonišča, nekdanji rudniki, bunkerji in še kaj postajajo vse bolj privlačni
                                              za turistične oglede.



                                            Pred dnevi so se veselili v Mežici. Kakšnih   ogledate  nekdanji  rudnik  živega  srebra,  v
                                            350 let je že od tega, ko so tam zakopali v   Velenju pa vas v rudniku pogostijo s kna-
                                            nedra zemlje in iz nje vlekli svinec in cink, in   povsko malico v najgloblji jedilnici v Evropi.
                                            dve desetletji je od tega, kar so dali slovo   Posebna zgodba so tudi letalska zaklonišča
                                            njunemu izkopavanju, saj je svinec zastrupil   v  Kranju  z  rovom,  dolgim  kar  1300  me-
                                            skoraj vso Mežiško dolino. Kmalu so se za-  trov.  Tik  pred  začetkom  druge  svetovne
                                            čela razmišljanja o novi panogi, o turizmu.   vojne  sta  ga  zgradila  domača  gradbinca
                                            Danes se lahko nekdanji mežiški rudarji po-  Josip Slavec in Josip Dedek. Danes je rov
                                            hvalijo, da so v globino zemlje spustili že   spremenjen v prireditveni prostor in name-
                                            320.000 obiskovalcev.               njen turističnim obiskom. V njem je soba
                                            Pa  niso  samo  rudarji  tisti,  ki  so  v  temini   za  otroke,  plesna  soba  in  soba  za  večje
                                            zemlje videli nove čase. Nedolgo tega so   prireditve. Med ogledom v rovu ugasnejo
                                            v vasi Škrlje v okolici Kočevske Reke odprli   luči in ko vas obkroži črna tema, se zasliši
                                            vrata skrivnostnega bunkerja. Še vedno je   letalski  alarm  in  prodorno  zavijanje  nem-
                                            skrivnosten, saj si ga lahko ogledate, slika-  ških štuk. Tudi bobnenje bomb je slišati. In
                                            nje pa je prepovedano. Objekt s šifro K-35   vesel si, da je to samo prikaz nekdanje gro-
                                            je bil dolga leta skrajno varovana skrivnost.   ze. V tamkajšnjem Zavodu za turizem pa
                Kranjski rovi               Stoji v vasi, ki je dolgo ni bilo na zemljevi-  se ne hvalijo samo s podzemnim rovom.
                                            du.  Prebivalce  so  v  petdesetih  letih  prej-  Ponosno povedo, da je hotel Brdo dobil
            Razstava pod Kranjem            šnjega stoletja izselili po svetu, nakar so vas   v  Londonu  priznanje  za  najboljši  luksuzni
                                            in okolico zasedli gradbinci in začeli graditi   podeželski hotel na svetu, hotel Actum pa
                                            bunkerje  za  takratno  politično  vodstvo.   je bil proglašen za najboljši luksuzni butični
                                            Obiskovalce danes, potem ko si ogledajo   hotel minulega leta na svetu.
                                            dokaj asketsko, vendar za tiste čase tehno-  Žal pa niso vsa mesta pripravljena popeljati
                                            loško napredno opremo, ki bi danes po-  svoje goste v podzemlje. V Mariboru trdi-
                                            polnoma normalno delovala, najbolj zani-  jo, da je od vrha Piramide pa do mestne-
                                            ma, ali kje obstajajo seznami oseb, ki bi se   ga parka speljan rov, po katerem bi lahko
                                            lahko takrat, in seznami oseb, ki bi se lahko   hodili. Na vrhu Piramide so odkrili podkle-
                                            tudi  dandanes  zatekle  v  te  bunkerje.  Po-
                                            znavalci pravijo, da je v Sloveniji pet takšnih   Rudnik svinca Mežica,
                                                                                            veslanje pod zemljo
                                            bunkerjev, eden čisto blizu Ljubljane, kdaj
                                            pa jih bodo – če jih sploh bodo – odprli za
                                            oglede, ne ve nihče.
                                            Pa se vrnimo k svetovni atrakciji. Mežiški ru-
                                            darji so sami poskrbeli za ohranitev izjem-
                                            ne tehnične, kulturne in naravne dediščine
                                            in naredili muzej, ki mu ni para. Najprej so
                                            popeljali  obiskovalce  z  vagončki  po  tri  in
                                            pol  kilometra  dolgem  rovu  od  Glančni-
                                            ka do revirja Moring, ki je pod površjem
                                            Velikega vrha. Od tam obiskovalci hodijo
                                            še kilometer in pol, med potjo pa si lahko
                                            ogledujejo  številne  eksponate.  Leta  2002
                                            so klasičnemu ogledu dodali še kolesarje-
                                            nje po opuščenih rovih. Pot je dolga pet
                                            kilometrov in je enkratno doživetje, kakor
                                            je enkratno veslanje globoko pod zemljo, v
                                            kristalno čisti vodi.
                                            Pa nekdanji rudnik svinca Mežica ni edini
                                            rudnik,  ki  vabi  na  ogled.  V  Idriji  si  lahko


        36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41