Page 37 - Revija-Tranzit-2018-01
P. 37

2
        ten prostor, ki meri 65 m  in od
        koder bi lahko vodil rov, po eni
        razlagi do Košakov, po drugi pa
        do  protiletalskega  zaklonišča  v
        Tomšičevem drevoredu.
        Tudi Ptujčani imajo 800 metrov
        dolg rov pod gradom. Kulturnik
        Samo M. Strelec je v njem prip-
        ravil  razstavo,  nekakšen  muzej.
        Sam je na svoje stroške in brez
        pomoči  očistil  del  rova.  Žal  so
        zaradi  vlage  razstavni  ekspona-
        ti propadli. Danes ni nikogar, ki
        bi hotel odpreti nov del ptujske
        preteklosti.  Domačini  v  rov  ne
        smejo  posegati,  lastnik,  Ministr-
        stvo za kulturo, pa se dela gluhe-
        ga za vse predloge.
        Pa stopimo še na vojaško podro-
        čje. Bovške kaverne, dolge kamni-
        te rove, imenovane mulatiere, ki                                              Vstop v rudnik
        so jih izklesali in po njih hodili ita-                                      Sitarjevec pri Litiji
        lijanski vojaki, poznamo že dolgo.      Med strelskimi jarki
        Nekaj jih je stalno osvetljenih. V
        Poljanski  dolini  pa  bi  radi  približali  velike   V njem lahko vidite edinstvene limonitne
        bunkerje, dvorane pod zemljo in rove nek-  kapniške  strukture,  stalaktite,  stalagmite,
        danje Rupnikove obrambne linije, ki pa ni   kapniške zavese in cevkaste stalaktite; stro-
        nikoli služila svojemu namenu. V tridesetih   kovnjaki trdijo, da so v rudniku najhitreje
        letih prejšnjega stoletja jo je dal zgraditi ge-  rastoči kapniki na svetu. Nekateri zgodovi-
        neral Lev Rupnik, saj se je takratna državna   narji pa menijo, da je Litija naše najstarejše
        meja vila čez žirovsko-cerkljansko hribovje.   rudniško mesto, saj so tu rili pod zemljo že
        Linijo so gradili od leta 1937 do 1941, pri   Kelti in kopali svinčevo, cinkovo, bakrovo,
        gradnji je sodelovalo kar 60.000 vojakov in   baritno in železovo rudo. V rudniku je več
        civilistov. Imajo takšne dvorane, da so v njih   kot 60 vrst mineralov, med njimi kristali ci-
        organizirali že marsikatero prireditev.   nabarita in cerusita.
        Pred kratkim so z gradnjo železobetonske-  Slovenija je bogata tudi na tem področju in
        ga vhodnega portala pri izvoznem rovu ter   izplačalo bi se takšne rove očistiti in odpre-
        ureditvijo dela notranjosti odprli rudnik Si-  ti za obiskovalce. Malce zaradi zanimivosti,
        tarjevec pri Litiji. Rudnika niso izkoriščali že   pa tudi kakšen evro bi padel iz bogate tu-
        vse od sredine 60-ih let prejšnjega stoletja.   ristične malhe.

































                                                          Podzemlje Kočevske reke
                                                                                                                37
   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42