Page 44 - Revija Tranzit 2019 st. 17

Izza ovinka

Jože Jerman Jeri
Samo lepa narava je premalo

Po primorki pripeljete do odcepa Unec, potem desno, dol, pa dol, pa skozi Rakek, Martinjak,
kjer mimogrede ugledate zanimiv zvonik, malo naprej pa umetno štorkljino gnezdo, in že je tu
Bloška Polica.

S ceste ga ni videti, vsaj jeseni in dvora in madžarskih fevdalcev. Ne eni
pozimi ne, svetovno znano, presiha- in ne drugi niso za kraj naredili nič pa-
joče Cerkniško jezero. Ubogo jezero. metnega. Je pa v kraju že leta 1847
Kaj vse so delali z njim. Da ga bodo delala parna žaga, ena prvih na Hrva-
izsušili, so grozili eni, drugi pa metali škem. Da je bilo v teh krajih vse po-
v ponorje kamenje, da bi ga zamašili vezano, priča podatek, da se je Prezid
in bi jezero ostalo veliko. Na srečo se nekoč imenoval Babino Polje, naše
narava ni ozirala na bolj ali manj ne- Babino Polje pa Loško Polje. Zdaj ima-
umne človeške domislice in je ostalo mo mi Babno Polje. Še zanimiv poda-
takšno, kot je bilo že stoletja. Lož. Kraj, tek. Naše Babino Polje so leta 1528
ki s svojo industrijo hrani ljudi na naši požgali Turki, ki so kar pogosto ple-
in hrvaški strani. Kaj bi brez njega? Po- nili po teh krajih. A niso samo pleni-
tem je že tu Pudob, kjer prečkate po- li, marsikateri Turek je tu ostal in zato
tok Veliki Obrh, ki potem postane del ni nič čudnega, če smo na nedavnem
Ljubljanice, reke sedmerih imen. Bab- obisku, ki je potekal v okviru Interre-
no Polje, najbolj mrzel slovenski kraj. ga Slovenija–Hrvaška v Prezidu, sre- Krompir je osnova kulinarike iz njega
In potem Prezid, vas, ki bi rada žive- čali domačina, ki se je pisal Turk. »Ja, v delajo krumpirjevko.
la lepše, pa kaj, ko je tu narava skopa, tej vasi nas je kar veliko Turkov in nič
hrvaški zakoni, ki preprečujejo razvoj me ne moti, če me imajo za potomca pozno dozorijo. Tudi krompir, ki je os-
kmečkega turizma, vsaj takšnega, ki nekdanjih osvajalskih Turkov,« je de- nova njihove kulinarike, in krumpir-
bi ga lahko razvili tukaj, pa zanje slabi. jal. jevka je jed, na katero so najbolj po-
Resda je v vasi ena slaba gostil- V Prezidu pa je, kljub mrazu in nosni.
na, toda za kavo in kaj popiti je dovolj kljub temu, da tam ni »pametne« go- »To je kraj z veliko legendami in
dobra, zato pa imate za videti in doži- stilne, marsikaj za videti in doživeti. malo možnostmi za pameten turi-
veti marsikaj drugega. Lahko si ogle- Tako so domačini ponosni na svojo stični razvoj,« je dejala gospa Milka, ki
date ostanke rimskega zidu Claustra Goransko etno hišo, ki je bila nekoč v se trudi, da njihovo izročilo ne bi bi-
Alpinum Iualirum, ki se je raztezal vse lasti Marije in Antuna Vesela, nakar jo lo pozabljeno, in ki upa, da se bodo
od Reke na Hrvaškem do Baške gra- je kupil podjetnik Marijan Filipović in Hrvati zgledovali po Slovencih in na
pe v Sloveniji. Ob zidu so našli kera- podaril mestu Čabar. Potem so jo ob- kmečkih turizmih dovolili prodajati še
miko, ki datira 900 let pred Kristusom. novili, večino etno predmetov pa so kaj drugega, ne samo tisto, kar sami
Ta zid je branil Liburne pred Japodi in darovali kar krajani sami. Sama koča pridelajo.
Rimljane pred Iliri. predstavlja tipično hišo Gorskega ko- Druga naravna zanimivost je izvir
Nekoč je bil Prezid last Petra Zrin- tarja v obdobju med 17. in 19. stole- Trbuhovice, eden od izvirov, ki potem
skega in Krste Frankopana, toda po- tjem. Zgradili so jo leta 1858. tvori reko Ljubljanico. Iz tega izvira
tem, ko so ju 30. travnja 1671 skrajša- Pridelki tu zgoraj, na mrazu, mrzel so hodile pit žene, ki so želele zano-
li za glavo, je prišel v last avstrijskega veter pogosto piha iz Snežnika, dokaj siti, zato je izvir dobil ime po nosečni-

Trubarjeva Hiša v Rašici

44
44