Akvaplaning
Pnevmatike so edina povezava vozila s cestiščem. Prenašati morajo veliko bremen, blažiti neravnine, prenašati obremenitve pri pospeševanju in zaviranju ter vožnji v zavoj, omogočati morajo čim boljši oprijem v različnih pogojih …
Vse zgoraj navedene lastnosti težko doseže vsaka guma, zato jih uvrščamo v različne razrede za različne namene. Ene pnevmatike omogočajo velike hitrosti, druge večje obremenitve pri prevozu težjih tovorov, ene so namenjene dolgim potovanjem, druge samo za nekaj kilometrov, ene se uporabljajo poleti, druge pozimi … Zato se razlikujejo po notranji zgradbi, dimenzijah in dezenu. V cestnem prometu je predvsem treba zagotoviti dober oprijem v različnih vremenskih razmerah. Dezen (profil) pnevmatike omogoča odvajanje vode v dežju in čiščenje pnevmatike v suhem vremenu. Tekalna površina je zato sestavljena iz kock različnih oblik, med katerimi so kanali. Kanali so namenjeni vodi, ki nečistoče odrine izmed kock. Pozimi je treba zagotoviti odvajanje plundre in dober oprijem v snegu, zato imajo zimske pnevmatike drugačen dezen. Ker so pozimi nižje temperature, je tudi zgradba zimske pnevmatike drugačna, tako da optimalno deluje pri nižjih temperaturah, ko letna ne izpolnjuje več dobro svojih nalog.
Ob izbiri pnevmatik si želimo, da bi zagotavljale majhno obrabo, odpornost na poškodbe, majhno porabo goriva, tih tek brez vibracij, nizko maso, da bi bile odporne proti akvaplaningu …
Kaj je akvaplaning
Akvaplaning ali vodni klin je pojav, pri katerem pnevmatika nima več stika s cesto, ampak plava na vodi. Nastane zato, ker se zaradi prevelike količine vode in prevelike hitrosti voda ne uspe umakniti od pnevmatike oz. v kanale pnevmatike.
Akvaplaning je odvisen od treh faktorjev. Prvi je količina vode na cesti, na katerega po navadi nimamo vpliva, lahko pa se ga zavedamo. Drugi je izbira dobrih pnevmatik in njihova pravilna napolnjenost, da lahko optimalno opravljajo svojo nalogo. Tretji faktor pa je hitrost. Pri dovolj veliki hitrosti in mokri cesti pride do akvaplaninga ne glede na kakovost pnevmatik.
Veliko je odvisno tudi od kakovosti cest. Če so na cesti kolesnice, se ob dežju v njih nabere voda in do akvaplaninga pride tudi pri nižjih hitrostih. Če se na voznem pasu premaknemo rahlo levo ali desno, ne bomo vozili po kolesnicah. Podobno je pri spremembi prečnega nagiba ceste, ko po cesti teče večja količina vode. Pri večji hitrosti pnevmatike tako velike količine vode ne uspejo izpodriniti in izgubijo stik s podlago. Grob asfalt požre več vode kot gladek. Pri vožnji z grobega na gladek asfalt pa ni odveč biti dodatno previden.
Kaj storiti?
Če se le da, nič. To se ne sliši kot dober nasvet, vendar če bomo zavirali ali ostro popustili plin, bomo drsenje samo še povečali, močno zavijanje pa je lahko zelo nevarno, saj se bo vozilo zavrtelo, ko bodo pnevmatike ponovno vzpostavile stik s podlago. Najbolje je nežno popuščati plin in krmariti vozilo naravnost, ne glede na to, da to mogoče pomeni vožnjo izven želene smeri. Smer bomo popravili, ko gume ponovno dosežejo cestišče.
Vzdrževanje pnevmatik
Sodobne pnevmatike posebnega vzdrževanja ne zahtevajo. Pomembno je le izogibanje luknjam, ostrim predmetom in robnikom. Če se vožnji na robnike ne moremo izogniti, pa to storimo z nizko hitrostjo in pravokotno na robnik, da ne pride do mehanskih poškodb. Ostane samo skrb za pravilen tlak v pnevmatikah, ki je ključni dejavnik za varno vožnjo ter dolgo življenjsko dobo pnevmatike. Tudi poraba goriva niha v odvisnosti od tlaka v pnevmatikah. Dobro je preveriti tlak vsaj enkrat mesečno s točnim merilcem tlaka. Tlak se preverja v hladnih pnevmatikah in ko nekaj časa niso bile rabljene.
