HUR in MURTO na slovenskih avtocestah
Verjetno tudi sami opažate grafite na naših cestah. No, v zadnjem času pa jih je precej več in pojavljajo se na zelo neobičajnih in težko dostopnih mestih, kot so podvozi, predori in nadavtocestni portali ter elektronske table in znaki. Kdo stoji za tem in kaj pravijo pri Darsu?
Zagotovo ste opazili mnoštvo grafitov na ljubljanski obvoznici in tudi avtocesti. Izstopata predvsem HUR in Murto. Ponekod sta le na hitro izrisani besedi, drugje je to pravi umetniški podvig. Kako je možno, da lahko ljudje hodijo po avtocesti in se povzpenjajo na elektronske tabele, s čimer ogrožajo ne le sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu, smo povprašali na Darsu in Policiji.
DARS: več grafitov v zadnjem letu
»Tudi sami opažamo, da je grafitov že vsaj zadnjih deset let vedno več, največ novih pa je prav v zadnjem letu. Na to problematiko ves čas opozarjamo, žal pa se za zdaj stanje ni spremenilo. Opažamo, da so grafitarji vedno predrznejši in se grafiti pojavljajo tudi na mestih, do katerih je težje dostopati, vendar jih to ne odvrača od svojih dejanj. Odstranjevanje grafitov z različnih podlag sicer zahteva precej specifičnega znanja in izkušenj. Predvidevamo tudi, da bi morda ravno z očiščenimi površinami ponovno pripravili nove površine in na ta način ponovno privabili grafitarje.
Ob tem še pojasnilo, da DARS nima pristojnosti kaznovanja v tovrstnih primerih, smo pa v preteklosti risanje grafitov že prijavili Policiji. Kot primer navajamo grafite na stebrih podporne konstrukcije viadukta Bizovik v površini 180 m2, katerega sanacija oz. odstranitev je bila ocenjena na 10.000 €. Zakonodaja na tem področju pravi, da pri tem ni šlo za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Torej gre »le« za prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).«
Kaj pomeni HUR in Murto
Kaj natančno pomenita ti dve besedi, je težko reči, najverjetneje pa gre za vzdevek grafitarja. Ena od osnovnih praks grafitarjev je, da se na čim več mestih podpišejo in tako dajo vedeti, da je (tudi) to njihov »teritorij«. Takemu hitremu grafiti podpisu se reče »tag« in cilj je, da ga kot grafitar spraviš na čim več čim bolj vidnih mest.
Samo opozorila
Na Darsu tako le opozarjajo, da gre v tem primeru za zelo nevarno početje. Tovrstno početje je na teh konstrukcijah nevarno in lahko vodi v nesrečo. Kako je mogoče, da ob vseh elektronskih napravah za kontrolo prometa ne opazijo ljudi, ki ponoči rišejo po avtocesti? Za izris določenih grafitov je včasih potrebnih tudi več ur. Tu pri Darsu odgovarjajo, da so kamere usmerjene na promet na avtocesti v smeri vožnje in na njihovih posnetkih ni videti storilcev.
Povprašali smo tudi na Policijo, kako se oni ukvarjajo s prepovedanimi sprehodi po avtocesti in grafitiranjem znotraj avtocestne ograje, pa smo dobili bolj splošne odgovore.
Policija: poškodovanje tuje lastnine
»Kazenskopravno gre pri grafitiranju za razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po 220. členu KZ-1. Pregon kaznivega dejanja se začne na predlog oškodovanca. Za kaznivo dejanje je predvidena denarna kazen ali zapor do dveh let. Posebej sicer ne vodimo podatkov o tovrstnih prijavah, se pa Policija vsekakor odzove na vsako prejeto prijavo o grafitih in nato ugotavlja vsa dejstva ter okoliščine dejanja v smislu prekrška oziroma storitve kaznivega dejanja.
PU Ljubljana je bila v letu 2021 obveščena, da se pod viaduktom Bizovik nahaja večja skupina ljudi, ki riše grafite po betonskih stebrih. Na kraju so bile dobljene tri osebe in zaseženi predmeti (barvni spreji …), zadevo so policisti obravnavali kot kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po 220/I. členu Kazenskega zakonika in podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Hoja pešcev po avtocesti in hitri cesti je prepovedana. Policija je v letu 2021 obravnavala 140 prekrškov prepovedane hoje pešcev po avtocesti ali hitri cesti, v letu 2022 smo obravnavali 284 takšnih prekrškov in letos do sedaj 141 prekrškov.«
