Cord 812 slavne Amelie Earhart razglašena za “nacionalni zaklad”

Ime Amelie Earhart je izjemno priljubljeno v svetu letalstva. Kot prva ženska, ki je leta 1928 preletela Atlantik, je Earhartova uživala velik ugled in sloves, ki mu je bil kos le še en veliki letalec, Charles Lindbergh. Vendar se njeno ime največkrat omenja v povezavi s skrivnostnim izginotjem leta 1937, na razjasnitev katerega se čaka še danes.

Amelia in njen navigator sta 20. maja 1937 z letalom Lockheed Electra zapustila ameriško zvezno državo Kalifornijo z načrtovano potjo okoli sveta preko Karibov, Južne Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda, Avstralije in lokalnih otokov, Havajev in končno vrnitve v Kalifornijo.

Po odličnem začetku je do konca ostalo le še enajst tisoč kilometrov čez Pacifik, vendar je ta del poti zaradi pomanjkanja večjih otokov veljal za najnevarnejšega. Amelia in navigator sta 29. junija pristala na Novi Gvineji, otoku blizu Avstralije, tri dni pozneje pa nadaljevala pot. Naslednja lokacija naj bi bil okoli štiri tisoč kilometrov oddaljen Haveland, majhen nenaseljen otok, kjer naj bi pristala Electra in napolnila rezervoarje z gorivom, z ladje Itaska.

Na dan pristanka je Amelia po radiu poslala več sporočil, v katerih je pojasnila, da otoka ne vidi zaradi močne megle in da je letalo skoraj brez goriva. Nato se je za njo izgubila vsaka sled, o tem, kaj se je v resnici zgodilo, pa obstaja več teorij.

Najbolj znana med njimi pravi, da je letalu zmanjkalo goriva in je strmoglavilo nekje v ocean, obstaja pa tudi zgodba, da so jo ujeli Japonci in ubili, ko so čez nekaj let začeli vojno z Američani. V zadnjih nekaj letih je priljubljena tudi zgodba oziroma špekulacija, ki pravi, da je Amelia letela v napačno smer in pristala na otoku Gardner, ki je približno 500 kilometrov južno od Havelanda.

Na njem je bilo leta 1941 najdeno truplo, skupaj z nekaterimi deli iz aluminija, podobnimi tistim, ki so bili uporabljeni za izdelavo letala Electra. Vprašanje je, ali bomo sploh kdaj izvedeli resnico ali bo ostala skrivnost, a nekaj je znano – njeno ime je v ameriški javnosti še vedno izjemno priljubljeno in vedno pritegne pozornost.

Tema današnje zgodbe je njen avto, Cord 812 phaeton iz leta 1937. Amelia ga je imela v lasti manj kot leto dni, a že to je bilo dovolj, da je vstopil v arhiv kot nacionalno bogastvo in zgodovinski model. Predali so ga muzeju v mestu Washington, kjer se mu bo pridružilo še 32 drugih štirikolesnikov, ki so odigrali pomembno vlogo v zgodovini ameriške avtomobilske industrije.

Cord je posloval izjemno kratek čas (od leta 1929 do 1937), a je zaradi edinstvene tehnologije in posebnega stila dobil kultni status. Bil je eden prvih serijsko izdelanih avtomobilov s pogonom na prednji kolesni par. Model 810/812 je še posebej znan po svoji zasnovi s skritimi žarometi in dolgim ​​pokrovom v obliki krste.

Model 810 je imel 4,7-litrski bencinski motor in 125 konjskimi močmi, a je imela Amelia veliko bolj zaželenega Corda 812, ki je imel dodan kompresor in kar 170 konj moči, kar je zadostovalo za največjo hitrost 200 km/h. Naročila je tudi kabrioleta, tako da je na koncu takšen užitek stal okoli tri tisoč dolarjev oziroma približno 65 tisoč “zelembačev” v današnji denarni vrednosti. Danes je vrednost restavriranega primerka modela 812 ocenjena na okoli 100 tisočakov najmanjših zelencev, ta primerek pa ima zaradi slavnega lastnika veliko višjo vrednost.

Kmalu po tem, ko je Amelia izginila, je avto pripadal njenemu možu Georgeu Putnamu, ki ga je hitro preprodal. Eden od bodočih lastnikov ga je razstavil in prodal po delih in kot kaže je bilo s tem z avtom konec. Vendar pa je zbiratelj po imenu Ray Foster na začetku tega stoletja uspel najti vse glavne dele in leta 2004 ponovno sestaviti in obnoviti redek primerek Corda. Od takrat je bil pogost gost na srečanjih klasikov, preden so ga podarili muzeju.