Page 47 - Revija Tranzit 2020 st21

Proizvodnja gospodarskih vozil v bivši skupni državi (8. del)

Dražen Zečević Arhiv avtorja

Prve avtobusne šasije

Po prvih samostojnih jugoslovanskih vozilih IMV 1000 in TAM 2000 so bile konstrukcije avtobu-
snih šasij še en uspeh strokovnjakov domače avtomobilske industrije.

Ko je nemška Setra leta 1951 in TAM kot edina domača dobavite- Vesna kot temelj prihodnosti
predstavila prvo samonosilno karose- lja šasij za avtobuse zaradi političnih Dotedanji TAMovi avtobusi, nare-
rijo, so v zelo kratkem času avtobusi, usmeritev in visokih stroškov nista jeni na tovornjaških šasijah »Dojca« in
narejeni na tovornjaških šasijah, pos- smela iskati partnerjev v tujini ali Pionirja, niso dostojno konkurirali FAPu
tali nezanimivi. Deset let kasneje pa podpisovati licenčnih sporazumov, zaradi premajhne nosilnosti za prevoz
je postalo jasno, da mora tudi jugo- temveč sta se morala opreti na lastno večjega števila potnikov. Zato so se
slovanski trg slediti temu trendu. FAP znanje in razvoj. v Mariboru orientirali v razvoj nove
šasije, pri kateri bo motor postavljen
v zadnji del vozila, dolžina bo znašala
okoli 10 metrov, skupna teža pa naj
bi presegla 10 ton. Za takšno vozilo
je bilo treba zagotoviti tudi motor, saj
je bil »Dojčev« motor s 85 KM preši-
bak. Zaradi tega so hkrati z razvojem
nove šasije začeli tudi s proizvodnjo
KHDjevega zračno hlajenega motorja
V6, ki je s prostornino 7983 ccm ponu-
jal 125 KM in 440 Nm navora. Motor
je bil združen s sinhroniziranim 5-sto-
penjskim menjalnikom, ki ga je dobavil
ZF, prav tako tudi hidravlični volanski
mehanizem. Vsi ti tehnični dodatki so
bili leta 1964 nameščeni tudi na novi,
zmogljivejši tovornjak 5500, pri kate-

TAM A3500 – prvi TAMov avtobus z moderno samonosilno karoserijo dolžine rem so morali zaradi večjega motorja
9735 mm. Ob lastni masi 7 ton je ponujal 3,8 tone nosilnosti, vanj pa so lahko razširiti prepoznaven nos »Dojca«.
namestili do 40 sedežev. Prvi avtobus na novi šasiji, ki je nosil

47