Page 45 - Revija Tranzit 2020 st. 19

TAM Luka, kasneje preimenovan v TAM 4500 B, pri čemer je Na osnovi velikih izkušenj je bilo izdelanih kar nekaj prototipov
črka B pomenila oznako za trambus kabino. Ta model se je tovornjaka z nosilnostjo 2 toni, ki se je leta 1960 znašel v
sredi 50-ih let že znašel v TAM-ovih prodajnih brošurah, a je žal serijski proizvodnji.
končal v prototipni fazi.

Ob klasičnih nadgradnjah z ali brez cerade so bili že na samem začetku na voljo
prekucniki, hladilniki, vozila za prevoz kruha, minibusi, gasilska vozila.

no podpreti. Zastavi so vseeno omogo- ma osvojil proizvodnjo tega tovornja- Prvi »tamič« je imel dvodelno
čili, da sama poišče način financiranja, ka. V tem času je bil delež domačih de- vetrobransko steklo in vrata, ki so se
odpirala »nazaj«, z drsnimi okni in
in našla ga je pri Italijanih. S Fiatovo po- lov v Zastavi in FAPu pod polovico, pa vzvratnimi ogledali na sprednjem delu
močjo so leta 1960 pričeli graditi tovar- čeprav so licence dobili prej kot TAM. kabine. Merilniki so bili postavljeni na
no, ki bi imela proizvodno kapaciteto sredino armature, ročica menjalnika pa
82.000 vozil letno. Reorganizacija je bila na stebru volanskega obroča.
Največji potencial proizvodnje delov
Potreba po domačih delih je ležal v sorodnih domačih proizvodnih TAM pa je leta 1962 ustanovil od-
Dodatno težavo pri proizvodnji vo- obratih, pri čemer je bila zelo pomemb- delek za standardizacijo in tehnološko
zil je predstavljal velik odstotek uvože- na dobra organizacija mreže kooperan- pripravo, ki je uskladil proizvodne pro-
nih sestavnih delov, za nabavo katerih tov. Zaradi boljšega sodelovanja je 45 cese podjetij, ki so delovala znotraj nje-
so tovarne potrebovale devize. Do njih kolektivov, vključenih v avto industrijo, gove kooperantske mreže. Ob proizvo-
so domače tovarne lahko prišle le z iz- leta 1960 ustanovilo Svet industrije mo- dnji delov za lastne potrebe so številna
vozom na konvertibilne trge, a izvoz je torjev in motornih vozil, ki je tesno sode- podjetja v naslednjih letih pričela izde-
bil takrat le simboličen. Zaradi tega je loval s tovarnami s ciljem večje doma- lovati dele tudi za tuje, zahodnoevrop-
država pomagala avto industriji z devi- če produktivnosti. Priporočila Sveta pa ske partnerje, kar se je pri TAMu kasne-
zami, ki so jih ustvarile druge proizvo- so bila tudi ključna pri dodelitvi deviznih je razširilo tudi na cele motorje. Ta izvoz
dne panoge, vendar je bil ta vir zelo sredstev iz državnih zalog. pa je že pokrival potrebe po konverti-
omejen. Zato je bil nujen ukrep pove- FAP je leta 1961 ustanovil skupi- bilni valuti pri uvozu, ki je bil v določeni
čati delež domačih sestavnih delov. no IZV (Industrija transportnih vozil), v meri še vedno potreben.
TAM je bil še v času ekonomske katero so bile poleg pribojske tovarne Takšen način delovanja je veli-
blokade Informbiroja prisiljen v izdela- vključene še tovarne Famos Sarajevo, ko pred vodilnimi proizvajalci osvojil
vo lastnih delov, da bi se obdržala pro- IMR Rakovica, Zmaj Zemun, Utva Pan- koprski Tomos, ki je kmalu po začetku
izvodnja modela Pionir. Na temelju teh čevo, Ikarus Zemun, 11. Oktomvri Skop- proizvodnje mopedov po licenci Pucha
izkušenj je TAM v vsega štirih letih po je, Avtokaroserija Zagreb in Kompresor pričel izdelovati in izvažati sestavne de-
odkupu licence od Deutza popolno- Beograd. le za Citroën. Zaslužek od proizvodnje

45