Page 43 - Revija Tranzit 2020 st. 19

Hvala vinske trte in z njo tudi, vsaj de-
loma, za Prešernovo Zdravljico.

Lepa Klara
Povedali smo že, da so na Vipa-
vskem umni vinarji. Veliko jih je, zad-
nji, ki si je na Planini nad Ajdovščino
sezidal veliko, sodobno vinsko klet, v
njej pravkar vrta v živo skalo hodnik,
ki bo namenjen za penine, je 64 le-
tni Zmagoslav Petrič, ki je že leta
2008 prešel v EKO proizvodnjo. »Ne
moremo konkurirati velikim,« je de-
jal, delamo tako, kot je to delal moj
oče. Imamo pa več tehnologije in
delamo po sonaravni predelavi. Ro-
dil sem se istega leta, ko je moj oče
Jožef prejel priznanje za grozdje sta-
re sorte pinela. To je ostalo v meni.
Pravijo, da človek lahko zbeži s kme-
tije, a kmetija iz njegovega srca ni-
koli.« Petrič ima poleg sodobne kleti
16 hektarjev vinogradov, njegova fa-
vorita sta zelen in pinela in blagov-
na znamka Guerila. Ime si je izmislila
njegova soproga.
Ne samo pri Petričih, tudi pri dru-
gih vipavskih vinarjih se v vinograde
vračajo stare, avtohtone sorte. Ker so
njihove. Osem jih je. Na prvem mes-
tu je zelen, avtohtona vinska sorta.
Tu je pinela, pa klarnica, tudi stara
vinska sorta, ki je dobila ime po lepi
Klari, ki se je pred mnogimi občudo-
valci strivala za mejo iz trte. Tu je ze-
lenkasto rumeni pergulin, pa pikolit,
poljšakica, njo je vinogradnik Poljšak
»Ime gostilna izhaja iz gosta in k meni prihajajo gostje,« pove Tomaž Kavčič.
prinesel v Šmarje iz okolice Maribo-
ra. Pravo ime so pozabili. Naslednja
gostilna. Takšno ime je nosila, ko so ti in spoštovati,« pravi Tomi in morda
bili Kavčiči še v Dornberku in jo je je to tisti recept, po katerem je njego- je vitovska grganja, pa glera.
vodil Lojze Kavčič. Najemnik dvorca, va gostilna ne samo na vrhu dobrih, Vendar ne moremo mimo tega,
ki je že dve leti v lasti nizozemske fi- ampak tudi na vrhu najbolj obiskanih. da je obstoj Vipavske doline v zdru-
nančne družbe TVPD, pa je sedaj go- Če bi bili vsaj malo pesniško nav- ževanju vsega, kar vsaj spominja na
stilničar Tomaž Kavčič. »Vedno sem dahnjeni, bi lahko rekli, da je Vipavska turizem. Pa čeprav je pred kratkim
imel in bom imel gostilno. Te so imeli dolina ena sama dobrota, en sam eden od županov, ki se je javno še
tudi moji predniki, jaz sem četrta ge- vinski cvet. Ni čudno, da so tu do- pred kratkim zavzemal za združeva-
neracija, in ker jih spoštujem, imam ma umni vinarji, saj jih je o vinu po- nje v ožjem krogu, dejal, da »on sicer
tudi jaz gostilno in ne restavracijo ali učeval Matija Vertovec, doma iz Šma- je za združevanje, toda pri njih bodo
kaj podobnega. Ime gostilna izhaja iz rij na Vipavskem, slovenski duhovnik, točili samo njihova vina«.
gosta in k meni prihajajo gostje.« Si- zgodovinar, vinogradnik in strokovni In malo za šalo, malo zares. V no-
cer pa ima Tomi, kot mu pravijo, še pisec. Sodi med najvidnejše sloven- vogoriškem HITu so nam poveda-
nekaj pravil. Že njegova mama Katja, ske strokovne pisce 19. stoletja. Nje- li, da imajo le skupaj z Vipavsko do-
ki je bila dolga leta alfa in omega ku- gova Vinoreja za Slovence je napisa- lino lepšo prihodnost, kajti Kitajci, ki
hinje, je uporabljala predvsem bližnje na na osnovi njegovih lastnih izkušnj so zadnje čase njihovi najbolj števil-
lokalne sestavine. Tudi jedila temelji- in znanja. V Kmetijskih in rokodelskih ni gostje, so prepričani, da sta Gori-
jo na starih, vendar izboljšanih recep- novicah je objavil spis Vinske trte hva- ca in Nova Gorica predmestji Benetk.
tih. »Osebje moraš primerno nagradi- la, ki je navdih za Staničevo pesem

43