Page 46 - Revija Tranzit 2020 st. 19
P. 46

delavo na motorju so odstranili težave
                                            s pregrevanjem, krajša redukcija na di-
                                            ferencialu pa je odpravila težave z man-
                                            kom moči, a se je tudi končna hitrost
                                            znižala z 80 na 65 km/h. Podvozje so oja-
                                            čali z listnatimi vzmetmi in sicer 8 listov
                                            spredaj in 14 zadaj. Po 1700 prevoženih
                                            testnih kilometrih pa v Mariboru niso bi-
         TAM 2000 CB je predstavljal minibus s   li zadovoljni z rezultati in so celoten pro-
         13 do 16 sedeži, izvedenka 2000 CF pa                                   Zastava 620 B. Po začetni proizvodnji
         furgonsko nadgradnjo.              jekt opustili.                       modela 615 B v Kragujevcu po Fiatovi
                                               Nekaj let kasneje je nastal nov mo-  licenci so kmalu trgu ponudili tudi
        delov je bil dovolj, da so že v nekaj letih   del Luka, poimenovan po vzdevku na-  model 615 D z dizelskim motorjem. V
        postavili novo tovarno, v kateri so pri-  rodnega heroja in enega od ustanovite-  Zastavi so leta 1961 samostojno razvili
                                                                                 za 30 cm podaljšan model, kateremu
        čeli s proizvodnjo modela CV 2, pri nas   ljev tovarne, Franca Leskoška Luke. Kljub   so nosilnost z 1,5 tone dvignili na 2 toni
        bolj znanega po imenu spaček, tovar-  modernejši trambus kabini, nosilnosti   in ga poimenovali 620 B. B pomeni, da
        no pa je 14. 7. 1959 odprl sam tovariš   4,5 tone in bencinskem motorju iz Pio-  je bil vanj vgrajen bencinski motor, da
                                                                                 bi bil avtomobil lažji in da bi omogočal
        Tito. Ob proizvodnji domačih delov ter   nirja ni mogel konkurirati FAPu in upravi-  upravljanje z B kategorijo vozniškega
        ob protivrednosti delov, ki so prihajali iz   čiti visokih stroškov, ki bi zagnali serijsko   dovoljenja. To je bila tudi edina
        Francije, je celoten avtomobil dobil sta-  proizvodnjo. Ko so se že skoraj odločili,   prednost pred »tamičem«, kateremu
                                                                                 pa model 620 B s podaljšanim nosom
        tus domačega izdelka.               da za vozilo iz tega razreda poiščejo tujo   vseeno ni mogel konkurirati.
                                            licenco, pa so pričeli z razvojem manjše-
           Lasten razvoj                    ga tovornjaka z nosilnostjo 2 toni, ki je bil   je pogodba zahtevala zelo visoko na-
           Ob osvajanju proizvodnih smernic   razvit na osnovi potreb trga, ter odpravi   domestilo za vsak izdelan primerek, ta-
        pa je Svet industrije motorjev in motor-  napak predhodnih prototipov.  ko da je proizvodnja »tamiča« in sama
        nih vozil zahteval samostojen razvoj iz-                                profitabilnost postala vprašljiva. Prekini-
        delkov, saj so tuje licence predstavljale   Prekletstvo uspeha          tev pogodbe ni bila mogoča zaradi ve-
        visoke stroške. TAM je več kot desetle-  Leta 1960 je stekla proizvodnja mo-  likih potreb tržišča, prav tako ni bila mo-
        tje vlagal velike napore v to smer, a na-  dela TAM 2000, ki je odlično zadel pot-  žna korekcija vnaprej dogovorjene cene
        predka še ni bilo na obzorju. Prvi proto-  rebe takratnega tržišča. Njegova šasija je   vozila. S tem je mariborska tovarna pos-
        tip TAM Prvenac je bil razvit že leta 1949   z lahkoto prenesla slabe jugoslovanske   tala talec uspeha svojega prvorojenega
        in bi moral nadgraditi pomanjkljivosti   prometnice in večne preobremenitve.   otroka, kar se ni spremenilo naslednjih
        Pionirja. Medosna razdalja je bila za 1,2   Ob trambus kabini in medosni razda-  30 let.
        metra krajša kot pri Pionirju, kar je Prven-  lji 2,6 metra je bil obračalni krog le 11,5   TAM je poskušal z racionalizacijo pro-
        cu zmanjšalo obračalni krog, ob tem pa   metra. Ob običajni keson nadgradnji je   izvodnje, a je po uvodnih letih učenja za
        je tovorni prostor ostal enako velik, pred-  tedaj že velika mreža kooperantov izde-  proizvodnjo enega vozila leta 1962 bilo
        vsem na račun trambus kabine, ki jo je   lala tudi hladilno nadgradnjo, vozilo za   potrebnih 828 delovnih ur, leta 1970 pa
        dobavila Avtokaroserija Zagreb. S pre-  razvoz kruha in več vrst gasilskih vozil, v   le še 393. In ko so novi pogodbeni pogo-
                                            TAMu pa so razvili tudi zaprt tip karoseri-  ji omogočali nabavo motorjev po nižjih
                                            je – furgon ter minibus s 13 do 16 sede-  cenah, tovarna vseeno ni veliko zasluži-
                                            ži. Ekonomičen dizel motor IMR 034/V je   la s tem modelom. V kriznih časih v se-
                                            imel delovno prostornino 3140 kubikov   demdesetih in osemdesetih letih je bila
                                            ter moč 56 KM. Omogočal je najvišjo hit-  cena »tamiča« večinoma politično dele-
                                            rost 85 km/h ter porabo med 12 in 14 lit-  girana, kar pomeni, da je ostajala enaka
                                            ri na sto kilometrov.               ne glede na galopirajočo inflacijo.
                                               TAMovi strokovnjaki so sami izdelali   Tako je bil TAM 2000 v osemdesetih
                                            vsa orodja za proizvodnjo, tako da je »ta-  letih cenejši od Golfa JGL iz sarajevske-
                                            mič« ostali jugoslovanski avto industri-  ga TASa in nikoli ni uspel narediti večje-
                                            ji predstavljal šolski primer izpolnjevanja   ga premika proti konvertibilnim trgom.
                                            vseh  zahtev  in  smernic  Sveta  industri-  V Jugoslaviji je vse do 90. let slovel kot
                                            je motorjev in motornih vozil. V lastno   absolutni kralj dostave. Država je zahte-
                                            konstrukcijo so bili vgrajeni sami domači   vala velike količine teh vozil, tako da je
                                            deli, a je vseeno na površje privrela ma-  »tamič« predstavljal kar polovico celot-
                                            lenkost, ki ga prek intelektualnega lastni-  ne proizvodnje tovarne, kljub temu da
         Srčno rano je predstavljal ekonomičen   štva povezuje s tujim izvorom.   so proizvajali tudi boljše, izvozno narav-
         dizel motor iz Rakovice, ki je bil    Vgrajeni motor je bil narejen v pod-  nane modele. Še danes jih lahko sreča-
         podvržen visoki licenčni odškodnini   jetju IMR iz Rakovice, ki pa je izdelovalo   mo nekaj na naših cestah, ki pa niso le
         za vsak izdelan primerek, kar je skoraj   motorje po zelo slabih licenčnih pogo-
         ogrozilo proizvodnjo »tamiča«.                                         muzejski primerki, ampak ljudje z njimi
                                            jih s strani britanskega Perkinsona, kjer   delajo.

        46
        46
   41   42   43   44   45   46   47