Po cesti z Volvom FM 420

Vzameš večjemu, malo prilagodiš in daš manjšemu ter narediš dober posel. Takšen recept so uporabili pri Volvu, saj so vse dobre stvari modela FH prenesli tudi na manjši FM.

Saj poznamo tiste zgodbe, ko morajo mlajši nositi oblačila starejših. Pri Volvu sicer ni povsem tako, je pa blizu. Na novo so oblekli serijo FM, ki vozi po cestah od leta 1998. Ne samo na zunaj, tudi v notranjosti je še bolj podoben FH-ju. Posodobili so tudi tisto, kar je očem skrito, a ima voznik s tem opravka. Na zunanjosti se takoj opazi bolj pokončen A-stebriček. Pod vetrobranskim steklom in masko vozila je večja črnina, na katero je postavljen mogočnejši logotip. Tudi sama maska je izrazitejša, taka kot pri FH. Še bolj kot prej izstopajo žarometi v obliki konice puščice, ti so v osnovni verziji klasični H7, dnevne luči pa v LED tehnologiji. Na voljo so tudi povsem LED luči in LED matrične luči (luči s prilagodljivim dolgim snopom). Pri slednjih vsak žaromet sestavljajo štirje reflektorji in dvanajst LED enot. To pomeni, da se jakost oziroma moč svetlobe prilagaja razmeram na cesti. Cestišče pred vozilom in okoli vozila je kar se da dobro osvetljeno, hkrati pa ne zaslepimo voznika, ki pripelje nasproti, saj se LED enote vklapljajo in izklapljajo. Novost je tudi bočni smerokaz na vratih. V kabino vstopamo preko dveh stopnic. Zaradi večkratnega vstopanja in izstopanja so dobile stopnice pohodno površino iz aluminija.

Pet kabin

Pri modelu Volvo FM je na voljo pet kabin. Na testnem vozilu je bila nameščena tista največja, imenovana Globetrotter, namenjena celo dvojni posadki. Zgornjo posteljo lahko zamenja konzola s tremi zaprtimi omaricami, a je za to treba doplačati. Še več prostora pa je nad vetrobranskim steklom, kjer so prav tako zaprte omarice. Že preje omenjeni bolj pokončni A-stebriček prispeva k večji prostornosti kabine ter večji svetlobi v njej. Več svetlobe gre tudi na račun nižjih vrat oziroma zahvaljujoč večjim stranskim steklenim površinam.

Voznik na svojem delovnem prostoru najde kar nekaj novosti. Pod multifunkcijskim volanskim obročem s štirimi prečkami se skrivajo tri ročice. Leva je namenjena lučem, desna pa motorni zavori in brisalcem. Čez volanski obroč je dobro vidna povsem nova instrumentna plošča z dvanajstpalčnim zaslonom z visoko ločljivostjo. Voznik lahko izbira med štirimi prikazi. Začetni in osredotočen prikaz sta bolj ali manj zamenjala klasične števce in sta uporabna med vožnjo. Navigacijski način združuje navigacijo in podatke za vožnjo. Četrti prikaz ponuja informacije o obremenitvah osi, o položaju osi (če je katera os dvignjena) in vklopu diferencialnih zapor. Do želenih načinov prikaza dostopamo prek stikal na volanu.
Naše vozilo je bilo opremljeno tudi z 9-palčnim stranskim zaslonom, ki je na spisku dodatne opreme. Sekundarni zaslon je namenjen informacijam, razvedrilu, pomoči pri navigaciji, informacijah o prevozu in nadzoru s kamerami. Možnosti upravljanja z dodatnim zaslonom zajemajo glasovni nadzor, gumbe na volanu, neposredni dotik ter nadzorno ploščo. Nova so ogledala z boljšim vzvratnim pregledom. Desna ogledala dodatno dopolnjuje kamera, ki pokriva mrtvi kot, slika pa se prikazuje na dodatnem osrednjem zaslonu.

Po cesti

Kako se novi Volvo FH 420 odziva na cesti? Najprej smo se odpravili na avtocesto. Pospešili do hitrosti 85 kilometrov na uro ter nato vklopili tempomat. Nastavili smo odstopanje od hitrosti na plus pet kilometrov. Vozilo ni bilo opremljeno z aktivnim oziroma prilagodljivim tempomatom (ACC), zato smo morali na varnostno razdaljo paziti sami. Če je bila razdalja med nami in vozilom pred nami prekratka, nas je sistem opozoril na varnostno razdaljo z gorečo rdečo črto, ki se projicira na vetrobransko steklo. Ta sistem se aktivira, če se vozimo s hitrostjo, višjo od 60 km/h. Rdeča črta je lahko tudi začetek sprožitve sistema zaviranja v sili. Da se nam ni treba ukvarjati s tem, v kateri prestavi se vozimo in kako bomo zapeljali v klanec, nam pomaga I-see.

Po domače, GPS tempomat pridobiva podatke o naši poti iz komercialno dostopnega topografskega zemljevida. Če iz kakršnega koli razloga ceste, po kateri vozimo, ni na zemljevidu ali pa ni dostopa do strežnika, tovornjak uporabi podatke iz skupne zbirke podatkov. Pri spuščanju po klancu navzdol je zdaj na novo v FM-u tudi tempomat za vožnjo po klancu navzdol, ki preprečuje prekoračitev hitrosti, s katero se želimo spustiti v dolino. Vse skupaj vklopimo kar na volanu. Za udobno vožnjo pri veliki potovalni hitrosti sta na spisku tudi sistem za opozarjanje o zapustitvi voznega pasu in pomoč za vzdrževanje smeri znotraj voznega pasu. Na doplačilni listi je tudi Volvov dinamični krmilni sistem, ki se je izkazal, ko smo zapeljali na lokalno cesto in pri samem manevriranju. Na lokalni cesti pride nekoliko bolj do izraza uporaba motorne zavore, ki razvija kar 375 kW moči pri 2300 vrt/min. Če hoče voznik uspešno zavirati z motorno zavoro, mora prestaviti prestavo ali dve nižje. Seveda je veliko preprosteje zavirati, ko je vozilo opremljeno z retarderjem.

Kaj se skriva pod kabino?

Med motornim tunelom in voznikovim sedežem je nova prestavna ročica I-Shift, ki je vpeta v voznikov sedež. Ergonomsko oblikovana ročica ne štrli čez motorni pokrov.
Kaj se skriva pod kabino? V našem primeru je bil tam trinajstlitrski motor s 309 kW (420 KM). 420 konjev je začetek v trinajstlitrski ponudbi. Najmočnejša izvedba ponuja kar 500 KM. Na voljo so tudi enajstlitrski motorji z razponom moči od 245 kW (330 KM) do 339 kW (460 KM). V povezavi z velikostjo motorja in njegovo močjo je povezan tudi navor. Najšibkejši ponuja 1600 Nm, medtem ko se največji lahko pohvali z 2500 Nm navora. Prenos moči z motorja na zadnjo os se prenaša preko dvanajst stopenjskega avtomatiziranega menjalnika I-Shift AT 2612 F z enojno sklopko. Komur se bo zahotelo dvojne sklopke, ta bo moral poseči po 460- ali 500-konjski izvedbi motorja. Za tiste bolj ekološko zavedne je na voljo motor, ki za gorivo uporablja LNG. Če je za kabino hidravlično dvigalo ali pripeta prikolica, ki potrebuje pomoč pri raztovoru, je na voljo kar nekaj možnosti odgona za različne naprave.

Regionalni in mednarodni transport

Ker FM ni opremljen z omejevalnikom hitrosti, smo za vožnjo po naseljih, kjer je hitrost omejena, uporabljali tempomat, če se je le dalo. Navadno so vozni pasovi na lokalnih cestah ožji kot na avtocestah, in če prištejemo ovinke, je bil to povod, da smo izklopili sistem za pomoč vzdrževanja smeri znotraj voznega pasu. Sistem žal ne zazna, da je celo cestišče ožje in da lahko pride do »pretesnega« srečanja z nasproti vozečim vozilom. Sicer pa naj bi se novi Volvo FM bolje znašel na lokalnih cestah, saj je tudi njegov osnovni namen dostava oziroma regionalni transport. Pri Volvu vam ne prodajo samo tovornjaka, temveč ponujajo tudi novo pogodbo za vzdrževanje vozila, Flexi-Gold Contract Volvo. Nova pogodba je podobna stari zlati pogodbi, ki ob isti ceni ponuja več možnosti pri prilagajanju poslovnim zahtevam.
Novi Viking bo poskušal ohraniti zastopanost FM-a v regionalnem transportu od svojega predhodnika ali pa jo celo povečati.