Parkirano življenje – film o življenju šoferjev

Kako težko je življenje voznika tovornjaka, kako je videti družinsko življenje »na daljavo«, kako se spopadajo z utrujenostjo … Ljudje, ki delajo v cestnem prevozu blaga, se vseh težav dobro zavedajo, medtem ko bomo ostali imeli priložnost pogledati v vsakdanje življenje voznikov v bolgarskem filmu “Parkirano življenje”, ki bo kmalu na sporedu v kinematografih.

Trije meseci so dolga doba, najhujša pa je utrujenost. V prvem mesecu nenehno razmišljate o družini in čas hitro beži. V drugem mesecu ste kot robot: vozite, spite, vozite, spite, nakladate, razkladate, vozite, spite. Vsak dan je enak. Ko končno pride tretji mesec, ste izčrpani, tako psihično kot fizično. Vaše telo je v tovornjaku, a vaše misli so daleč, daleč stran, doma. Takrat se zgodijo nesreče – to so besede iz omenjenega filma o življenju bolgarskega voznika tovornjaka, ki potuje po vsej Evropi.

Voznik iz filma na cestah preživi tri mesece brez premora, v povprečju pa dela 46 tednov na leto.K življenju, ki pomeni, da je z družino v stiku večinoma le po telefonu, ga je pričakovano spodbudila slaba finančna situacija, s katero se je spopadal v domačem kraju.”A Parked Life” je delo belgijskega režiserja Pitra Trista, posvetovali pa so se tudi s pravimi bolgarskimi vozniki.

Bolgarski voznik je eden izmed sto tisoč vzhodnoevropskih voznikov tovornjakov, ki 46 tednov na leto preživijo v tovornjaku in prečkajo severno, južno in zahodno Evropo. Posledično ostanejo v svojih kabinah več mesecev in živijo na in ob avtocestah. Medtem ko prenaša monotona potovanja, dolge ure čakanja in neprijazno ravnanje skoraj povsod, kjer se pojavi, se mu zdi, da se žena in otrok oddaljujeta od njega.

Film se je te dni pričel predvajati v Belgiji in na Nizozemskem, jeseni pa pride tudi v naše kinematografe.

Napovednik filma si lahko ogledate v nadaljevanju.