Kamere niso postavljene naključno
Snovalci sodobnih tovornjakov se ves čas borijo, da bi znižali porabo in zvišali njihovo učinkovitost. Zaradi škatlaste oblike tovornjakov je aerodinamika ključnega pomena in pomemben faktor, kjer je možno še privarčevati kakšen liter goriva.
Poraba goriva pri tovornjakih se je v zadnjih 30 letih praktično prepolovila. Tudi čistoča izpuhov se je močno popravila. Delajo pa tovornjaki danes precej več kilometrov kot nekoč, zato je gorivo še vedno eden večjih stroškov pri transportu. Že za odstotek ali dva nižja poraba na letni ravni prinese nekaj prihranka. Pri Mercedesu so prišli do kar 5-% znižanja porabe. To so dosegli z optimizacijo pogonske osi ter prenovljenega predvidljivega tempomata (PPC) in še posebej z odstranitvijo zunanjih ogledal in namestitvijo sistema MirrorCam ter dodatnih konkavnih bočnih deflektorjev. To je dokaz, da aerodinamični dodatki zares pripomorejo k znižanju porabe. Ni pa povsem vseeno, kam namestiš te elemente, zato so pri Mercedesu kar nekaj časa porabili v zračnem tunelu, da so ugotovili, kam bi bilo najbolje namestiti kamere in posebne usmerjevalce zraka.
Pomembnost aerodinamike
Pri sodobnih tovornjakih, kjer je kabina postavljena nad motor, se tretjina vse energije, ustvarjene z motorjem, porabi za premagovanje zračnega upora. Pri novem Actrosu so Mercedesovi strokovnjaki dokazali, da odstranitev velikih zunanjih vzvratnih ogledal in namestitev sistema kamer MirrorCam zniža porabo za 1,5 %. To so preizkušali in tezo tudi potrdili v zračnem tunelu v Untertürkheimu. Tam so inženirji simulirali pretok zraka okoli kabine, da bi optimirali aerodinamični koeficient. Še posebej v področju vzvratnih ogledal. Z obsežnimi testi so dobili koristne informacije, najprej o obliki krakov kamer, nato pa še o njihovem položaju. Za razliko od klasičnih vzvratnih ogledal, ki so nameščena na okvir vrat, sta kameri pričvrščeni na streho kabine.
Zračni tunel v Untertürkheimu je razvojnim inženirjem omogočil simulacijo vetra s hitrostjo tudi do 250 km/h. Vzporedno s simulacijo vetra pa so merili tudi digitalni pretok zraka s pomočjo računalnika. Inženirji so tako lahko prišli do rezultatov na več načinov in jih nato primerjali med sabo.
Odstranitev ogledal ima tudi velik varnostni učinek, saj so se zmanjšali mrtvi koti. Kot kaže slika, v primeru uporabe ogledal avtomobila ne bi videli.
Iskanje prave oblike
Inženirji so kar nekaj časa iskali pravi položaj za namestitev sistema MirrorCam. Preizkušali so različne položaje, med njimi na vrhu in na dnu A stebrička, pa na vrhu B stebrička za vrati. Za preizkus so uporabili pravi tovornjak, na katerem so bočna ogledala zamenjali s sistemom kamer, ki so ga postavljali na različna mesta. Tovornjak je bil postavljen v vodoraven položaj in vanj so spuščali zrak. Na ta način jim je tudi uspelo izmeriti silo, ki deluje na vozilo med vožnjo. Kot najboljši položaj se je na koncu izkazala pozicija nad A stebričkom na robu strehe kabine. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da roke sistema MirrorCam dajejo vozilu tudi lepši videz. Zaradi opuščanja velikih vzvratnih ogledal je sedaj žarišče vozila postavljeno nižje, kar prinaša še večjo dinamiko.
Ob testiranjih so inženirji pozornost posvetili še eni malenkosti, a za varnost in življenje voznikov zelo pomembni stvari: izogibanje pretoka umazanije. Aerodinamika močno vpliva tudi na količino umazanije, ki jo dviguje naše vozilo in ki se nato lepi na bočna stekla, vrata, stopnice, ogledala (kamere) … ter prav tako na količino umazanije, ki jo na vetrobransko steklo dobimo od vozila pred seboj. S pomočjo pravega pretoka zraka okoli kabine se lahko tej umazaniji močno izognemo in na ta način povečamo varnost in udobje, saj je treba vetrobransko in bočna stekla manjkrat čistiti, pa tudi voznikove roke bodo manj umazane.
Pri novem Actrosu so dokazali, da odstranitev zunanjih vzvratnih ogledal zniža porabo za 1,5 %.
80 let izkušenj
Zračni tunel v Untertürkheimu Mercedes-Benzovi strokovnjaki uporabljajo že več kot osem desetletij. Sistem redno vzdržujejo in ves čas posodabljajo. Dva enosmerna elektromotorja, vsak ima moč 2500 kW, poganjata aksialni ventilator, v katerem je 9 krakov, njegov premer pa je 8,5 metra. Ventilator omogoča, da se kar 9000 kubikov zraka z veliko hitrostjo premika skozi 125 metrov dolg tunel. V testnem področju je postavljeno rotirajoče podnožje s premerom 12 metrov, tako da je lahko testirano vozilo izpostavljeno ne le čelnemu, temveč tudi bočnemu vetru, oziroma vetru iz katere koli smeri. Vrtljivi dinamometer in šestkomponentna tehtnica omogočata natančno določanje različnih sil in pretok zraka.
