Lani pri voznikih tovornih vozil nekaj manj kršitev

V letu 2021 je bilo pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih 40.082 kršitev prometnih predpisov, kar je 10,8 % manj kot v letu 2020 (44.116 kršitev). Pri voznikih avtobusov je bilo ugotovljenih 618 kršitev, v letu 2020 pa 601 kršitev prometnih predpisov, kar je 3 % več.

Kljub manj ugotovljenim kršitvam pa so bili v letu 2021 vozniki tovornih vozil udeleženi v 2.426 prometnih nesrečah oz. v vsaki 7. prometni nesreči na slovenskih cestah. Povzročili so jih 1.537 oziroma 63 % vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. V primerjavi z letom 2020, ko so povzročili 1.409 od 2.183 prometnih nesreč, je to 9 % več. V posledicah teh nesreč je življenje lani izgubilo kar 17 oseb (6 v 2020), 38 je bilo hudo poškodovanih (26 v 2020), 327 pa lažje poškodovanih (339 v 2020). Med vozniki tovornih vozil je bilo pet smrtnih žrtev (v 2020 dve), 11 je bilo hudo telesno poškodovanih (kar 83 % več kot v letu 2020) in 117 lažje telesno poškodovanih, enako kot v letu 2020.

V zadnjih 5 letih je zaradi voznikov tovornih vozil umrlo največ pešcev (12) ter voznikov tovornih vozil samih (17). V letu 2021 je umrlo kar 5 kolesarjev (skupaj 7 v zadnjih 5 letih) ter 4 vozniki motornih koles (skupaj 6 v zadnjih 5 letih). Skupno število umrlih ranljivih udeležencev v obdobju 2017–2021 je bilo 25. Lani so bili vozniki avtobusov udeleženi v 263 prometnih nesrečah oz. 38 % več kot v letu poprej. Povzročili so 85 prometnih nesreč oz. 63 % več kot v letu 2020. V letu 2021 je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik avtobusa, umrl 1 udeleženec, 2 sta bila hudo telesno poškodovana, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 25 udeležencev. 6 voznikov avtobusa je v prometnih nesrečah utrpelo lažje telesne poškodbe. V zadnjem 5-letnem obdobju ne beležimo smrtnih žrtev med potniki na avtobusih.

Nepravilen premik z vozilom prednjači

Najbolj pogost vzrok pri prometnih nesrečah, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, je v zadnjih petih letih (2017–2021) nepravilen premik z vozilom – 37 % vseh prometnih nesreč. Na drugem mestu je nepravilna stran/smer vožnje (14 %) in neustrezna varnostna razdalja (11 %). Zaradi neprilagojene hitrosti je v petletnem obdobju umrlo največ, kar 20 udeležencev cestnega prometa, zaradi premika z vozilom je umrlo 10, zaradi nepravilne strani/smeri vožnje pa 7 oseb.

Utrujenost voznikov je pomemben dejavnik tveganja

Agencija za varnost prometa in Policija posebej poudarjata, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša, česar se morajo vozniki zavedati ves čas vožnje. Pomemben dejavnik je tudi utrujenost voznika. Ta je po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 dejavnik v približno 20 % nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Kako nevarna je utrujenost in zaspanost voznikov, je razvidno iz naslednjega:

• Če spimo manj kot 5 ur na noč, se kar za 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči.
• Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 mg/l alkohola.
• Z vidika zaspanosti za volanom z vožnjo ponoči do 6-krat bolj tvegamo, da bomo udeleženi v prometni nesreči.

Agencija za varnost prometa in Policija vse udeležence v cestnem prometu še dodatno pozivata k upoštevanju cestnoprometnih pravil in razmer na cesti, k strpnosti in odgovorni vožnji. Opozorila gredo tudi v smeri obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, neuporabe mobilnega telefona, doslednega zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje, načrtovanja poti in počitkov, upoštevanja cestnih razmer, voznike pa znova pozivajo, naj za volan vselej sedejo trezni.