Page 52 - Revija Tranzit 2019 st16
P. 52

Proizvodnja gospodarskih vozil v bivši skupni državi (3. del)


             Dražen Zečević     avtorjev arhiv



































          T
          TAM vrača udarecAM vrača udarec







        TAM je ob prihodu FAP-a nujno potreboval konkurenčnejši model tovornjaka. Lasten razvoj
        ni prinesel želenih rezultatov, zato so odkupili novo licenco, tokrat od nemškega Klöckner-
        -Humboldt-Deutz.

           Po zaprtju proizvodnje modela Pi-  bili seznanjeni z nastankom konkuren-  Pričetek političnih bojev
        onir v rakoviškem IMRu leta 1951 je   ce iz Srbije, saj so imeli svoje predstav-  Istočasno so v Priboju v vsega dveh
        TAM postal monopolist na trgu tovor-  nike v osrednjih političnih krogih, kot   letih zgradili povsem novo tovarno, v
        njakov v Jugoslaviji, kar pa je trajalo le   sta bila Biro za konstrukcijo in Biro za   kateri se je začela proizvodnja precej
        malo več kot dve leti. Nastanek FAPa   naprednejšo proizvodnjo, pa so vse-  bolj naprednih in konkurenčnejših to-
        leta 1953 ni ustvaril le konkurenčne    eno ves čas zagovarjali lasten razvoj   vornjakov po tuji licenci (več o tem v
        proizvodnje, temveč je FAP ponudil    in proizvodnjo. Pri prototipih Prvenec   prejšnji številki). Samozavestni vodite-
        tudi bolj zmogljiv tovornjak z več-  in Luka je bil napredek domačih stro-  lji TAMa so predvidevali neuspeh tega
        jo nosilnostjo ter dizelski motor, na-  kovnjakov viden, a se je pot do serijske   projekta zaradi pomanjkanja usposo-
        rejen po licenci Saurer, kateremu Pio-  proizvodnje izkazala kot nepremaglji-  bljenih in izobraženih kadrov v srb-
        nir ni mogel konkurirati. V Mariboru so   va ovira.                     ski provinci, medtem ko je ustanovitelj



                                                                                Zračno hlajeni motor F4 l 514 z delovno
                                                                                prostornino 5322 ccm in močjo 85 KM
                                                                                je imel karakteristično sesalno turbino.
                                                                                Zaradi nje je bila odpravljena potreba
                                                                                po spuščanju vode pozimi, ni bilo izpa-
                                                                                revanja vode poleti, ni bilo treba izpi-
                                                                                rati vodnega kamna, prav tako ni bilo
                                                                                nevarnosti, da bi se zaradi pregretja
                                                                                zmešala olje in voda. V tistem času se
                                                                                je hvalil z visokim navorom ob deklari-
                                                                                rani porabi 14 litrov in najvišjo hitrostjo
                                                                                75 km/h z uporabo 5-stopenjskega me-
                                                                                njalnika.




        52
   47   48   49   50   51   52   53   54   55