Page 42 - Revija-Tranzit-2018-09
P. 42

Izza ovinka


                Jože Jerman Jeri
        Ljubljanski sončni krog in Kamnik




























                                                                                     Kamnik so prvič omenili leta 1061.


        Predstavljajte si Ljubljano kot turistično sonce, okoli nje pa krožijo planeti kot okoli sonca
        Zemlja, Neptun, Uran, Venera in drugi.


        Prav tako izgledajo kraji okoli Ljubljane,   izvirov reke Ljubljanice, ki si tu nadene   državi, ki je poenotilo obrtniške izveske.
        polni zgodovinske preteklosti, lepot in   že svoje sedmo ime.           Še danes jih je lepo videti, ne pa tiste
        tudi sedanjosti, in čakajo, da bodo turi-  Naslednji cilj je Škofja Loka, kjer še ved-  v glavnem mestu, ki se bleščijo od ne-
        sti iz skoraj že prenapolnjenega sloven-  no stoji Kamniti ali Kapucinski most,   onskih luči posnemajoč tuje vzore.
        skega glavnega mesta, prestolnica mu   star 600 let, eden najstarejših v Evro-  Tu se je razvilo kar nekaj zgodb in le-
        ne smemo reči, saj ni nikoli imelo kra-  pi. Tu je doma tudi najstarejša sloven-  gend. Najbolj zanimiva je resnična pra-
        ljev s prestolom, sedli ali na vlak, v avto-  ska drama, Škofjeloški pasijon, ki so ga   vljica iz kraja Snovik, kjer so v zadnjih
        bus ali avto, se zapeljali v ta mesta in se   predlagali za vpis v Unescovo svetov-  letih zrasle najvišje in najbolj na se-
        po nekaj urah naužitih lepot spet vrni-  no kulturno dediščino. Pot nadaljuje-  veru ležeče Terme Snovik. In kot je že
        li. Tam nekje okoli železniške in avtobu-  mo v Kranju, o katerem smo tudi že   običaj, za tem stoji trmasti in sposob-
        sne postaje, ki je, žal, tako grda, da bi jo   pisali, nato pa nas avtobus ali vlak pri-  ni Ivan Hribar. Njegova hči, ki prav tako
        mestne oblasti najraje skrile pred tuji-  pelje do Kamnika.             kot številni krajani Snovika in bližnjih
        mi obiskovalci, vendar ne morejo sko-  Prvič so ga omenili leta 1061. Potem se   vasi dela v termah, je povedala zgod-
        raj nič narediti, saj je avtobusna posta-  je imenovalo Stein in dobilo tako Ma-  bo o nastanku term.
        ja privatna, železniška pa državna, naj bi   li kot tudi Stari grad, saj so bili napa-
        bilo stojno mesto, od koder naj bi vsake   di Hunov, Obrov in Avarov prehudi in
        toliko časa odpeljali avtobusi na ogled   mesto se je moralo braniti. Toda Stari
        teh satelitov. Pa pojdimo po tej poti, od   grad je bilo neubranljivo orlovo gnez-
        Iga, o katerem smo že pisali, do Vrhnike,   do. Pa to ni bila edina nevarnost, grozi-
        kjer si lahko ogledate hišo, v kateri naj   lo je, da ga bodo preimenovali. Zadnja
        bi se leta 1876, na delu Vrhnike, ime-  takšna nevarnost je grozila leta 1969,
        novanem Na klancu, rodil največji slo-  ko ga je hotela skupščina občine Ka-
        venski pisatelj Ivan Cankar. Naj bi se, to   mnik preimenovati, pa na glasovanju
        pravimo zato, ker je njegova prava hiša   niso mogli doreči spremembe in Ka-
        zgorela, Cankarjevi pa so se kar nekaj-  mnik je ostal Kamnik. Morda mu kdo
        krat selili. Vrhniko naj bi ustanovili grški   včasih poreče Maistrovo mesto po ge-
        kradljivci zlatega runa Argonavti, Nau-  neralu in pesniku Rudolfu Maistru Vo-
        portus se je takrat imenovala, ki so z   janovu, ki se je tu rodil in imel na Šutni,
        Vrhnike pa do Jadranskega morja spra-  prelepem predelu Kamnika, svojo hišo
        vili svojo ladjo Argo po kolih. Tu je tak-  in svojo stalno razstavo.
        rat bivalo pleme Tavriskov, mesto pa so   Kamnik, ki danes slovi tudi po Dnevih
        v 5. stoletju uničili Huni. Seveda se spla-  slovenskih noš, je bilo nekoč cveto-  Barvita jesen v Kamniku.
        ča poleg starega dela obiskati tudi več   če obrtniško mesto in prvo v nekdanji

        42
   37   38   39   40   41   42   43   44   45   46   47