Vegetacija ob cesti moti voznike
Preveč bujna vegetacija ob cesti ni le moteča, pač pa tudi nevarna, saj mnogokrat ne zagotavlja minimalnega polja vidljivosti za udeležence v prometu. Zakon o cestah nalaga vzdrževanje in obrez vegetacije lastnikom zemljišča.
Visoka koruza ob cesti, gosta živa meja, bujen nasad rož ob cesti … vse to so zelene stalnice ob cestah, ki lahko naredijo cestno veduto obiskovalcem in turistom bolj prijazno. Do trenutka, ko takšna bujna in mnogokrat tudi neurejena vegetacija ne vpliva na preglednost cestišča in s tem na varen potek prometa. Razraščena vegetacija ob cestah je običajno največja težava v pomladnih mesecih, toda tudi poleti, ko so dobre vremenske razmere, lahko razraščenost vpliva na preglednost in s tem negativno tudi na prometno varnost.
Ne gre le za urejenost okolja ob cestah. O tem namreč govori tudi Zakon o cestah, ki za takšne primere zagotavlja varovalni pas ob cesti (različne širine glede na kategorijo cest), kjer ni dovoljenih posegov v prostor. Vegetacija je lahko visoka le do 75 cm od tal, da je s tem zagotovljena ustrezna preglednost. Lastniki zemljišč morajo sami skrbeti, da se vegetacija ne razrase preveč bujno (in previsoko), za kar skrbijo vzdrževalci cest, ki o tem obvestijo lastnike. Če se ne odzovejo, zadevo prevzame inšpekcija za ceste, ki (po pogovoru z lastnikom) ustrezno ukrepa. Na koncu vas lahko čaka kazen 500 evrov (fizične osebe) in 2.000 evrov, če ste pravna oseba. Sicer pa preglednost cest in upoštevanje predpisov nadzirajo tudi inšpektorji po uradni dolžnosti.
V območju križišč zasaditev vegetacije ni dovoljena
Podobno velja tudi pri križiščih, kjer je še bolj pomembno, da vegetacija ne ogroža normalne preglednosti, ne zakriva oznak, semaforjev, znakov, skratka vse prometne signalizacije. Zato v območju križišč Zakon o cestah ne dovoljuje nikakršne zasaditve vegetacije (prvi odstavek 84. člena). Posebnosti glede zasaditve veljajo tudi za železniške prehode. Zakon o cestah v svojem 6. členu določa obveznosti obreza vegetacije vzdrževalcu cest, če se ta nahaja v območju ceste. Morda je treba ob tem še izpostaviti, da ob višji in razraščeni vegetaciji velja to tudi za ograje, stebre, … ob križiščih, kar ravno tako zmanjšuje preglednost in varnost v prometu.
Zakon o cestah določa, da je pred izvajanjem posegov gradnje ograje ali stebrov treba predhodno pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. Za pločnike v naseljih pa so pristojne občine oziroma izvajalci javnih služb, ki skrbijo, da je pločnik v naselju varen tudi za pešce. In da zaradi goste vegetacije pešcem ni treba stopiti s pločnika. Vegetacijo tik ob cesti (cestišče) skladno s pogodbo o vzdrževanju ureja vzdrževalec državnih cest. In če sami opazite, da vam prebujna vegetacija ovira preglednost med vožnjo? Seveda lahko to tudi sami prijavite inšpektoratu, vzdrževalcu ceste, upravljalcu državnih cest ali drugemu organu, ki prijavo skladno z ZUP odstopi v obravnavo pristojnemu organu.
Če vas kazen ne spametuje, bodo (lahko) to storile zavarovalnice
Inšpektorica za ceste mag. Natalija Duračak Bitenc sicer pravi, da je stanje ob cestah precej kritično, saj je razraščene vegetacije v varovalnih pasovih državne ceste vse več. Lastniki zemljišč pa, namesto da bi sami skrbeli za obrez, kot jim to nalaga zakon, kar čakajo, da bo to storil nekdo drug. Najbolj kritično je v območjih gozdov, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo ena na drugo, namesto da bi lastniki gozdov poškodovana drevesa iz varovalnih pasov odstranili. »Večkrat se srečujemo tudi s pretirano željo po namestitvi preglednostnih ogledal. Te sicer namešča država – vendar le tam, kjer recimo ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Zagotovo pa recimo živa meja ali nasad rož ne sodita med slednje,« še doda inšpektorica za ceste. In še – kazni morda res niso izjemno visoke, toda streznitev za lastnike zemljišč ob cesti, ki ne skrbijo za urejenost vegetacije v varovalnem pasu in predvsem preglednost cest in križišč, bi lahko prišla ob morebitnih visokih regresijskih zahtevkih zavarovalnic ob nesreči, ki bi se lahko zgodila zaradi nepreglednosti!
Tudi če pustimo ukrepe inšpektorjev in vzdrževalcev ob strani – pri Agenciji za varnost prometa si prizadevamo za varno cestno infrastrukturo, kar smo opredelili tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030. In zato apeliramo na vse lastnike zemljišč ob cestah in križiščih, da po svojih najboljših močeh redno skrbijo za urejeno in vzdrževano vegetacijo, ki ne zmanjšuje vidljivosti ali celo ovira prevoznosti, in s tem prispevajo k bolj varnim cestam in boljši prometni varnosti.
