Page 48 - Revija Tranzit 2021 st25
P. 48
TAM AS 3500 D – po različnih izvedbah modelov avtobusa Vesna
in Janez je novi model iz ljubljanske Avtomontaže postavil temelj
prihodnjih TAMovih avtobusov. Konkurenčnost mu je leta 1971
TAM 1201 – leta 1971 se je pojavil model, ki ga je bilo možno močno povečal novi 6-valjni motor, ki je iz novih 8422 ccm, prej
voziti z vozniškim dovoljenjem kategorije B. 7983, razvijal 150 KM, prej 125 KM.
jugoslovanskimi proizvajalci, ki pa so proizvajalcev. Ikarus iz Zemuna je leta Partnerstvo s KHD –
vsi skupaj proizvajali po manj kot deset 1968 podpisal sodelovanje z MANom pri Klöckner-Humboldt-Deutz
tisoč gospodarskih vozil. Tudi te številke izdelavi mestnih avtobusov. Podobno Za razliko od ostalih jugoslovanskih
so bile premajhne za konkurenčnost na je storila tudi ljubljanska Avtomontaža, proizvajalcev pa je TAM edini zaupal v
konvertibilnih trgih, zato so predlagali pa čeprav je bila glavni karoserist za lasten razvoj po državnih smernicah iz
skupni nastop na tujih trgih s skupnimi TAMove avtobuse. Zastava, ki je redno preteklih obdobij. Dodatno spodbudo
marketinškimi nastopi in formiranjem prevzemala proizvodnjo novejših je dajalo partnerstvo s KHD, kjer si je TAM
skupne servisno-prodajne mreže. V pro- Fiatovih modelov, je leta 1969 razširila iz preprostega odkupa licence ustvaril
cesu proizvodnje je bila vzpostavljena poslovanje in ustanovila podjetje Fabrika status vse bolj enakopravnega partnerja.
zamisel o skupni konsolidaciji mreže privrednih vozila (tovarna gospodar- Obe podjetji sta sredi šestdesetih let
dobaviteljev ob medsebojni izmenjavi skih vozil) in pričela z izgradnjo nove ustanovili skupni fond, v katerem je bilo
standardiziranih in unificiranih delov, tovarne v Somborju. FAP pa je leta 8 milijonov nemških mark, dodatnih 10
medtem ko bi obsežnejše sodelovanje 1970 podpisal ambiciozen sporazum z milijonov pa sta namenili za izpopol-
s tujimi partnerji privedlo do izvoza pro- Mercedes-Benzom. njevanje zračno hlajenih motorjev, pri
izvodnih viškov. Konec šestdesetih let so v TAMu v katerih so pri razvoju enakopravno
enem letu že izdelali 6442 vozil, s čimer sodelovali tudi TAMovi strokovnjaki.
Izzivi novega desetletja je mariborski proizvajalec zadržal pozi- Pet let kasneje pa je bilo na voljo že kar
Od predlaganih zamisli se v krajšem cijo vodilnega proizvajalca gospodarskih 286 milijonov nemških mark za prvo
obdobju ni uresničilo skoraj nič, zato so vozil v Jugoslaviji z več kot 30-odstotnim večjo razširitev proizvodnih kapacitet
se jugoslovanski proizvajalci po neuspe- tržnim deležem, vendar pa ni bil več tako v TAMovi zgodovini. Po tej razširitvi bi
šnih poskusih razvoja lastnih modelov dominanten kot še pred desetimi leti. morali v Mariboru izdelovati okoli 13
ponovno obrnili k odkupu licenc tujih Močno se mu je približal FAP, še pose- tisoč vozil letno.
bej po tem, ko so v Praznine v proizvodnem procesu
Priboju zgradili novo naj bi zapolnili modeli KHD, ki naj bi se
tovarno z modernej- skozi t.i. dopolnilni program uspešno
šimi proizvodnimi postavljali po robu prihajajoči domači
procesi. Pridobitev konkurenci. Številni potencialni kupci
novih licenc pa je so lahko testirali mestni avtobus
pomenila še ostrejši Magirus-Deutz 170 S 11 H z dodanim
boj domače konku- logotipom TAMa, ki naj bi ga sestavljali v
rence, medtem ko novosadski Autokaroseriji. Žal pa vozilo,
je TAMov proizvodni skonstruirano po najnaprednejših nem-
program temeljil na ških standardih VÖV, zaradi kapacitete
že rahlo zastarelem in predvsem cene ni bilo zanimivo za
»Dojcu« in predra- jugoslovanske prevoznike, ki so bili bolj
TAM AS 3500 EM – Autokaroserija Novi Sad je leta 1971
razvila funkcionalno karoserijo mestnega avtobusa, pri gem »Tamiču« ter naklonjeni konservativnim avtobusom
kateri pa je bil viden vpliv nemških modelov pod standardi nekaj modelih avto- z motorjem na sredini. Na podoben
VÖV. TAMova šasija na listnatih vzmeteh in »šibka« busov z nadgradnjo način je nato nastal tovornjak TAM 170
pogonska skupina pa sta omejevali njegovo uporabnost.
zunanjih karoseristov. T 13 kot domača izvedba originalnega
48
48

