Page 48 - Revija Tranzit 2021 st25
P. 48

TAM AS 3500 D – po različnih izvedbah modelov avtobusa Vesna
                                                             in Janez je novi model iz ljubljanske Avtomontaže postavil temelj
                                                             prihodnjih TAMovih avtobusov. Konkurenčnost mu je leta 1971
         TAM 1201 – leta 1971 se je pojavil model, ki ga je bilo možno   močno povečal novi 6-valjni motor, ki je iz novih 8422 ccm, prej
         voziti z vozniškim dovoljenjem kategorije B.        7983, razvijal 150 KM, prej 125 KM.


        jugoslovanskimi proizvajalci, ki pa so   proizvajalcev. Ikarus iz Zemuna je leta   Partnerstvo s KHD –
        vsi skupaj proizvajali po manj kot deset   1968 podpisal sodelovanje z MANom pri   Klöckner-Humboldt-Deutz
        tisoč gospodarskih vozil. Tudi te številke   izdelavi mestnih avtobusov. Podobno   Za razliko od ostalih jugoslovanskih
        so bile premajhne za konkurenčnost na   je storila tudi ljubljanska Avtomontaža,   proizvajalcev pa je TAM edini zaupal v
        konvertibilnih trgih, zato so predlagali   pa čeprav je bila glavni karoserist za   lasten razvoj po državnih smernicah iz
        skupni nastop na tujih trgih s skupnimi   TAMove avtobuse. Zastava, ki je redno   preteklih obdobij. Dodatno spodbudo
        marketinškimi nastopi in formiranjem   prevzemala  proizvodnjo  novejših   je dajalo partnerstvo s KHD, kjer si je TAM
        skupne servisno-prodajne mreže. V pro-  Fiatovih modelov, je leta 1969 razširila   iz preprostega odkupa licence ustvaril
        cesu proizvodnje je bila vzpostavljena   poslovanje in ustanovila podjetje Fabrika   status vse bolj enakopravnega partnerja.
        zamisel o skupni konsolidaciji mreže   privrednih vozila (tovarna gospodar-  Obe podjetji sta sredi šestdesetih let
        dobaviteljev ob medsebojni izmenjavi   skih vozil) in pričela z izgradnjo nove   ustanovili skupni fond, v katerem je bilo
        standardiziranih in unificiranih delov,   tovarne v Somborju. FAP pa je leta   8 milijonov nemških mark, dodatnih 10
        medtem ko bi obsežnejše sodelovanje   1970 podpisal ambiciozen sporazum z   milijonov pa sta namenili za izpopol-
        s tujimi partnerji privedlo do izvoza pro-  Mercedes-Benzom.            njevanje zračno hlajenih motorjev, pri
        izvodnih viškov.                       Konec šestdesetih let so v TAMu v   katerih  so  pri  razvoju  enakopravno
                                            enem letu že izdelali 6442 vozil, s čimer   sodelovali tudi  TAMovi strokovnjaki.
           Izzivi novega desetletja         je mariborski proizvajalec zadržal pozi-  Pet let kasneje pa je bilo na voljo že kar
           Od predlaganih zamisli se v krajšem   cijo vodilnega proizvajalca gospodarskih   286 milijonov nemških mark za prvo
        obdobju ni uresničilo skoraj nič, zato so   vozil v Jugoslaviji z več kot 30-odstotnim   večjo razširitev proizvodnih kapacitet
        se jugoslovanski proizvajalci po neuspe-  tržnim deležem, vendar pa ni bil več tako   v TAMovi zgodovini. Po tej razširitvi bi
        šnih poskusih razvoja lastnih modelov   dominanten kot še pred desetimi leti.   morali v Mariboru izdelovati okoli 13
        ponovno obrnili k odkupu licenc tujih   Močno se mu je približal FAP, še pose-  tisoč vozil letno.
                                                           bej po tem, ko so v     Praznine v proizvodnem procesu
                                                           Priboju zgradili novo   naj bi zapolnili modeli KHD, ki naj bi se
                                                           tovarno z modernej-  skozi t.i. dopolnilni program uspešno
                                                           šimi proizvodnimi    postavljali po robu prihajajoči domači
                                                           procesi.  Pridobitev   konkurenci. Številni potencialni kupci
                                                           novih licenc pa je   so  lahko  testirali  mestni  avtobus
                                                           pomenila še ostrejši   Magirus-Deutz 170 S 11 H z dodanim
                                                           boj domače konku-    logotipom TAMa, ki naj bi ga sestavljali v
                                                           rence, medtem ko     novosadski Autokaroseriji. Žal pa vozilo,
                                                           je TAMov proizvodni   skonstruirano po najnaprednejših nem-
                                                           program temeljil na   ških standardih VÖV, zaradi kapacitete
                                                           že rahlo zastarelem   in predvsem cene ni bilo zanimivo za
                                                           »Dojcu« in predra-   jugoslovanske prevoznike, ki so bili bolj
         TAM AS 3500 EM – Autokaroserija Novi Sad je leta 1971
         razvila funkcionalno karoserijo mestnega avtobusa, pri   gem »Tamiču« ter   naklonjeni konservativnim avtobusom
         kateri pa je bil viden vpliv nemških modelov pod standardi   nekaj modelih avto-  z motorjem na sredini. Na podoben
         VÖV. TAMova šasija na listnatih vzmeteh in »šibka«   busov z nadgradnjo   način je nato nastal tovornjak TAM 170
         pogonska skupina pa sta omejevali njegovo uporabnost.
                                                           zunanjih karoseristov.  T 13 kot domača izvedba originalnega

        48
        48
   43   44   45   46   47   48   49