Page 49 - Revija Tranzit 2019 st18
P. 49
Na osnovi Pionirja so v 50. letih izdelali več različnih karoserij, težava pa je bila nizka
nosilnost in spredaj nameščeni 3,5-litrski bencinski motor. Ob porabi 37 litrov na
100 km so navedli tudi porabo olja 1 liter na 100 km.
Šasija FAP 5 GVF s 6-valjnim dizel
motorjem FAMOS FF s prostornino 8
litrov, močjo 130 KM in 5-stopenjskim
menjalnikom. Deklarirana poraba 20
litrov na 100 km.
izdelalo nekaj 25 sedežnih avtobusov. Pionir kot tehnična osnova pa je novi model v relativno omeje-
To podjetje je na osnovi izkušenj z že- Ko se je leta 1948 pričela med- nih serijah namesto dosedanjih uni-
lezniškimi vagoni že pred vojno izde- narodna kriza med vzhodom in za- katnih izdelkov vseeno predstavljal
lovalo pločevinaste karoserije za avto- hodom, so tehnične osnove posta- določen napredek in začetek serijske
buse, ko je še večina drugih izdelovala le praktično nedostopne. TAM je z proizvodnje v tovarni Maribor–Koša-
karoserije iz lesa. Podjetje je po vojni veliko napora uspel obdržati proi- ki. Tržni potencial je bil v začetku 50.
naredilo tudi kabino za tovornjak Pra- zvodnjo tovornjakov, prav tako pa let vsaj 200 avtobusov letno, vsi proi-
ga RN-8, katerega proizvodnjo v pod- je avtobusnim nadgraditeljem po- zvajalci skupaj pa so jih lahko naredili
jetju IMR v Rakovici je prekinil pričetek nujal šasije Pionir. V začetku je šasi- kvečjemu 50. Takšno stanje je trajalo
vojne. Medtem ko so v mariborski To- ja vključevala celoten sprednji del vse do postopne normalizacije med-
varni letalski delov v letih 1946 in 1947 tovornjaka, na katerega so v nada- narodnih odnosov, ko so tehnične
sestavili 1143 ameriških tovornjakov, ljevanju navezali avtobusno nad- osnove tujih proizvajalcev ponovno
so v enakem obdobju v Jasenici izde- gradnjo. Nedolgo zatem pa je TAM postale dostopne. Podjetje iz Sme-
lali le 34 avtobusov. S ciljem povečanja pričel dobavljati tudi »gole« šasije, derevske Palanke se je leta 1950 pre-
avtobusne proizvodnje so leta 1946 v kar je nadgraditeljem omogočalo, da imenovalo v Goša in po vzpostavitvi
Skopju ustanovili podjetje FAS 11. Ok- izdelajo lastno interpretacijo karose- odnosa z Alfa Romeo pričelo s pro-
tomvri. Podjetje je vleklo korenine še iz rije z ravnim sprednjim delom brez izvodnjo mestnih avtobusov in tro-
leta 1930, vendar za razliko od tovor- kamionskega nosu. Lasten prototip lejbusov. Makedonski FAS pa je pričel
njakov Pionir na temelju predvojnih li- je leta 1949 izdelal tudi TAM, kjer so sodelovati s Škodo, OM-om, Leylan-
cenc v Skopju ni bilo nobene tehnične začetno lesno konstrukcijo v konč- dom, Csepelo in Lancio.
osnove. Proizvodnja se je naslanjala na ni izvedbi zamenjali s pločevinasto.
predvojno prakso desetih nacionalizi- In čeprav tehnična osnova z bencin- Dominantni FAP
ranih manjših podjetij ter na različne skim motorjem in omejeno nosil- Nabava tujih šasij je predstavlja-
šasije, nabavljene na različne načine. nostjo ni zadovoljevala potreb trga, la precej velike stroške, kar je delno
Eden prvih FAP avtobusov tip 5 GVF iz zemunskega Ikarusa, FAP 5 GVF-U s karoserijo 11. Oktomvri Skopje v izvedbi Gran
narejen po originalnih skicah avstrijskega Rohrbacherja. Turismo. Izgled spominja na prejšnje modele, narejene na
Škodini tehnični osnovi.
49

