Odrekanje, trud in talent
Leto 1994 je v svetu prineslo veliko dogodkov, ki so močno vplivali na nadaljnji potek gospodarstva, športa, politike. Dogodkov, ki so tako ali drugače pisali zgodovino.
Tega leta v juliju je Jeff Bezos ustanovil svetovno trgovsko podjetje Amazon, poznano po elektronskem trgovanju, ki je iz majhne spletne trgovine postalo podjetje, ki danes zaposluje prek 150.000 ljudi. V tem letu je prvič svetovni prvak v Formuli ena postal Michael Schumacher. To sta le dva moža, ki sta zaznamovala leto 1994. Morda se že sprašujete, čemu ti podatki in kakšno povezavo pravzaprav imajo s predstavitvijo tokratnega prevoznika Boruta Finca. Na prvi pogled razen skupne letnice, ki je na svojstven način zaznamovala njihovo zgodovino, morda nič. Toda ko se podrobneje poglobimo v zgodovino podjetja in spoznamo zakonca in ustanovitelja danes priznanega transportnega podjetja Transport Finec, ugotovimo veliko vzporednic, ki jih združuje, pa čeprav vsakega v svojem svetu, obsegu in številkah. So pa za to, kar so dosegli, morali ponuditi veliko odrekanja, truda in nenazadnje pokazati tudi nekaj talenta.
Zgodovina podjetja Transport Finec sega v leto 1994, z njo pa je tesno povezan Mercedesov tovornjak 1213, ki je takrat še nevede nabiral kilometre proti podjetju, ki danes v marsičem narekuje smernice in standarde v slovenski transportni industriji. Toda pot do sem je bila vse prej kot lahka. Borut je kot izučen mehanični mojster v mladosti izkusil številne poklice, toda strast do avtomobilov in transporta je bila prevelika in pri rosnih 20 letih je odkupil očetov Mercedes-Benz 1213 in začel svojo šofersko pot. Začetki so bili težki in nepredvideni, pove Borut Finec. Prvi prevozi so bili povezani z gradbeništvom, prvi novi tovornjak pa sta z ženo Ireno kupila leta 2002, še doda. Za prelomno leto na njuni poti se je izkazalo leto 2005, ko sta z nakupom prikolice s pomičnim dnom lahko transportirala kar za tretjino več razsutega tovora kot poprej. S to potezo sta tako rekoč odkrila novo tržno nišo v transportnem sektorju in se izognila gospodarski krizi, ki je nastopila v naslednjih letih. Podjetje se je specializiralo in še danes opravljala izključno prevoze barvnih kovin in razsutega tovora in pri tej panogi spada med največje v Evropi z lastnimi vozili. V Sloveniji nima prave konkurence, ki bi lahko ponudila toliko vozil in prikolic s pomičnim dnom, medtem ko v Evropi njihovi največji konkurenti prihajajo s Poljske in iz Slovaške. Prevozi razsutega tovora so danes zahtevna panoga, ki zahteva tudi dobre voznike, pripravljene na veliko odrekanja, saj delo povečini obsega tudi vikende, zato je težko najti primeren in usposobljen kader, ki ga v Sloveniji že kar kronično primanjkuje. Kljub temu so pri Transportu Finec v teh letih močno napredovali in v zadnjih letih napravili izjemno rast, ki pa ni odvisna zgolj od tržne niše, saj je danes konkurenca že zelo velika.
V podjetju imajo zelo dobro logistiko in organizacijo, ki ne dopušča voženj praznih prikolic, in to ponuja večjo konkurenčnost v tej transportni panogi, kjer napravijo v tujini približno 70 odstotkov vsega prometa. Velik poudarek Borut Finec daje tudi porabi goriva, ki jo vodijo za sleherno vozilo in voznika. S tovrstnim načinom dela lahko še bistveno bolj optimizirajo vožnjo in posledično zmanjšajo stroške. Vozni park danes obsega prek 170 vozil, ki vsa ustrezajo najvišjim ekološkim standardom in so prepoznavno grafično opremljena v modro-sivih barvah. V avto parku lahko najdemo oba skandinavska predstavnika, Scanio in Volva, velik del pa je tudi MAN-ovih vozil, po novem pa stavi tudi na DAFa. Za slednjega so pred nedavnim pridobili tudi certifikat uradnega serviserja. Poleg primarne dejavnosti transporta so nadgradili tudi servis tovornih vozil in priklopnikov v sodobni servisni delavnici na območju Grosupljega in s tem še razširili ponudbo.
Transport Finec je zagotovo eno izmed bolj urejeni podjetjih, pa tu ne mislimo samo finančno in infrastrukturno. Irena in Borut sta velika ljubitelja vrtov in rož, temu primerno je do zadnje potankosti urejena okolica, ki jo pred podjetjem krasi mali ribnik, ki daje podjetju še večjo domačnost. Izjemen park pa se skriva na domači lokaciji in je lahko vzor marsikateremu arboretumu. Zdi se, da vse, česar se lotita, naredita v presežnikih, in je samo vprašanje časa o kakšni novi tržni niši, ki pa morda ne bo niti povezana s transportom. Prostega časa jima ob podjetju in treh otrocih ne ostane veliko, tistega nekaj malega pa ob priložnosti preživita tudi na Hondinem Goldwingu.
