Osredotočenost na vožnjo – ključ do varne udeležbe v prometu

Vožnja zahteva popolno pozornost voznika, saj lahko vsaka motnja privede do nesreče, ki ogroža tako voznika kot vse ostale udeležence v prometu. Ne glede na vse bolj napredno tehnologijo in številne asistenčne sisteme v vozilih je nujno, da se zavedamo, kako pomembno je, da med vožnjo ostanemo osredotočeni na cesto. Moteči dejavniki niso samo uporaba mobilnega telefona, ampak tudi druge aktivnosti, ki odvračajo pozornost voznika, kot so nastavitve multimedijskih naprav in asistenčnih sistemov v vozilu, prehranjevanje, ukvarjanje s potniki ali celo čustveno stanje voznika. Poglejmo, kaj vse lahko vpliva na varnost med vožnjo.

Glavni moteči dejavniki med vožnjo

Med vožnjo se vozniki srečujejo z različnimi dejavnostmi, ki odvračajo pozornost od vožnje. Te motnje lahko razdelimo v tri kategorije:
1.        Vizualne motnje – ko voznik odvrne pogled s ceste.
2.        Telesne motnje – ko voznikove roke niso na volanu.
3.        Miselne motnje – ko voznikove misli niso osredotočene na vožnjo.

Najpogostejši in najbolj nevarni moteči dejavniki so:
·        Uporaba mobilnega telefona: Tudi če voznik zgolj telefonira, kaj šele pošilja sporočila ali preverja družbena omrežja, vsaka od teh dejavnosti odvrne pogled s ceste, roke z volana in misli od vožnje. Tudi prostoročna uporaba telefona zmanjšuje zbranost, saj pogovor zahteva miselno pozornost, kar vpliva na sposobnost hitrega odzivanja na prometne situacije. Raziskave kažejo, da vozniki med pisanjem SMS sporočil povprečno pet sekund ne gledajo na cesto, kar pri hitrosti 60 km/h pomeni prevoženih 83 metrov brez nadzora nad vozilom. Na avtocesti pri hitrosti 130 km/h je ta razdalja več kot 180 metrov – kot bi skoraj dve dolžini nogometnega igrišča vozili z zaprtimi očmi!
·        Spremljanje zaslonov in nastavitve multimedijskih naprav: Zasloni v sodobnih avtomobilih omogočajo dostop do številni funkcij, kot so navigacija, radio, klimatska naprava, nastavitve voznih programov in asistenčnih sistemov. Vse te funkcije zahtevajo pozornost in pogosto preusmeritev pogleda s ceste, kar spet povečuje tveganje za nesreče. Voznik, ki med vožnjo nastavlja radijsko postajo, lahko prevozi več kot 28 metrov, ne da bi v resnici vedel, kaj se dogaja na cesti. Na avtocesti ta razdalja znaša več kot 70 metrov. Zato je nujno, da vse želene nastavitve in prilagoditve uredimo pred vožnjo ali pa se, če je to nujno potrebno, varno ustavimo.
·        Ukvarjanje s potniki: Pogovori s potniki, še posebej čustveno nabiti pogovori, prepiri ali smeh, lahko hitro odvrnejo voznikovo pozornost. Otroci in hišni ljubljenčki v avtomobilu lahko postanejo zahtevni, kar sili voznika, da se odziva na njihove potrebe in s tem zanemari cesto. Če so v vozilu otroci, naj odrasla oseba skrbi zanje ali pa si omislite varnostne asistenčne sisteme, ki zmanjšajo potrebo po stalni neposredni pozornosti voznika.
·        Utrujenost in zaspanost: Utrujenost med vožnjo je nevarna, saj vpliva na voznikovo sposobnost hitrega in pravilnega odzivanja. Vozniki, ki so utrujeni, pogosto zaznavajo prometne razmere počasneje, njihov reakcijski čas je daljši, povečana pa je tudi verjetnost »mikrospanja« – kratkega obdobja, ko voznik za nekaj sekund zapre oči (ali pa tudi ne) in izgubi pozornost. Pomembno je, da se pred vožnjo spočijemo in med vožnjo naredimo redne postanke. Če začutite utrujenost, se varno ustavite in počivajte.
·        Čustveno stanje: Vozniki, ki so jezni, žalostni ali preveč vznemirjeni, imajo zmanjšano sposobnost nadzora nad vozilom. Čustveno razburjenje lahko vodi v impulzivne odločitve, ki povečajo tveganje za nevarne situacije. Če se znajdete v čustveno zahtevnem položaju, raje preložite vožnjo, dokler se ne umirite. Avto ni pravo mesto za drame, prepire ali prevelika veselja – vozniki morajo ostati mirni in zbrani.
·        Uživanje hrane in pijače: Pitje kave ali uživanje prigrizkov med vožnjo se morda zdi neškodljivo, a tudi to odvrača pozornost od ceste. Z vsako roko, ki išče prigrizek ali pijačo v osrednji konzoli, voznik tvega izgubo nadzora nad vozilom, poleg tega lahko kapljica omake ali kave na hlačah še hitreje hitro preusmeri pozornost od razmer na cesti.

Vpliv tehnologije v vozilih

Sodobni avtomobili so vse bolj opremljeni s tehnologijo, ki vozniku pomaga pri vožnji. Navigacijski sistemi, asistenčni sistemi za vožnjo in druge naprave so zasnovani, da izboljšajo udobje in varnost, olajšajo vozniku stres za volanom in pomagajo v kritičnih situacijah. Vendar lahko prekomerna interakcija z njimi poveča tveganje za nesreče. Vožnja z uporabo naprednih sistemov ne pomeni, da lahko voznik zanemari pozornost na cesto. Poročila kažejo, da vozniki pogosto podcenjujejo vpliv uporabe teh sistemov med vožnjo.

Rešitve za zmanjšanje motenj med vožnjo:

·        Prilagodite nastavitve pred vožnjo: Vse zahtevnejše prilagoditve, kot so nastavitev cilja navigacije, prilagoditev delovanja asistenčnih sistemov, voznih programov, projecirnega zaslona, … nastavite pred začetkom vožnje. Tako ne boste med vožnjo preusmerjali pozornosti na te funkcije.
·        Uporabite gumbe na volanu: Večina sodobnih avtomobilov omogoča vsaj upravljanje osnovnih funkcij (npr. glasnost, klici, preklop radijskih postaj, tempomat) prek gumbov na volanu, kar zmanjšuje potrebo po gledanju na zaslon.
·        Redni odmori: Na daljših poteh si vzemite čas za postanek vsakih nekaj ur. Sprostite se, pretegnite noge in roke, razgibajte, osvežite in tako ohranite zbranost.
Utrujenost, hidracija in temperatura v vozilu
Utrujenost je eden izmed največjih skritih sovražnikov varne vožnje. Vozniki pogosto precenijo svojo sposobnost za vožnjo, tudi ko so utrujeni. Spodaj so navedeni ključni dejavniki, ki vplivajo na utrujenost in s tem tudi na sposobnost varne vožnje:
·        Pomanjkanje spanja: Če ste spali manj kot pet ur, je tveganje za nesrečo kar 4,5 krat večje. Če ste utrujeni, si vzemite odmor ali zamenjajte voznika.
·        Monotone ceste: Dolge, ravne in monotone ceste lahko hitro utrudijo voznika, saj zmanjšujejo mentalno stimulacijo. Na takšnih poteh redno prekinjajte vožnjo in se razgibajte.
·        Hidracija: Pomanjkanje tekočine vpliva na koncentracijo in zmanjšuje sposobnost hitrega odločanja. Zato je pomembno, da med vožnjo poskrbite za ustrezno hidracijo.
·        Temperatura v vozilu: Če je v vozilu prevroče, lahko postanete utrujeni ali zaspani. Visoke temperature zmanjšujejo koncentracijo in lahko celo povzročijo dehidracijo, kar dodatno vpliva na sposobnost vožnje. Po drugi strani pa prenizka temperatura prav tako moti voznika in upočasni njegove reakcije. Pavšalno pravilo pravi, da bi naj bila poleti temperatura v notranjosti vozila največ sedem stopinj nižja od zunanje temperature.

Zunanje motnje in vpliv oglasov ob cesti

Reklamni panoji, zanimive stavbe, prometne nesreče in gradbišča ob cesti so vse zunanji dejavniki, ki lahko hitro odvrnejo voznikovo pozornost. Zunanje motnje so nevarne predvsem zato, ker pogosto preusmerijo voznikov pogled stran od ceste za daljše obdobje. Čeprav se ne moremo izogniti vsem motnjam, je pomembno, da se zavestno trudimo, da ostanemo osredotočeni na cesto.

Misel za (srečen) konec …

Vsaka sekunda nepazljivosti med vožnjo lahko pomeni razliko med varnim potovanjem in prometno nesrečo. Pomembno je, da se zavedamo, kako različni moteči dejavniki – bodisi v vozilu bodisi zunaj njega – vplivajo na našo sposobnost vožnje. Kot vozniki imamo odgovornost, da ostanemo zbrani in osredotočeni na vožnjo. Zmanjšanje motenj in zavestna osredotočenost na prometno dogajanje okoli nas je ključna za varnost vseh udeležencev v prometu.

Še nekaj nasvetov od tu in tam:

• Zavežimo se, da se danes v vozilu ne odzovemo na telefon. Niti takrat, ko je povezan z brezročnim sistemom telefoniranja. Spodbudimo tudi svoje domače, da »ignorirajo« telefonske klice, ko vozijo.
• Bodimo odgovoren sopotnik, ne motimo voznika.
• Kot voznik se večkrat vprašajmo, kako smo prevozili zadnji kilometer. Kakšen je bil prometni znak, ki smo ga nazadnje opazili? Smo bili prisotni ali odmaknjeni od vožnje …?
• Promet ni kraj za dokazovanje naše večopravilne sposobnosti. Možgani imajo med vožnjo že tako veliko dela. Če jim naložite več opravkov, to ne bo samo povzročilo utrujenosti in povečanega stresa, ampak bo tudi povečalo število napak in zmanjšalo kakovost vaše vožnje. In s številnimi potencialnimi nevarnostmi, s katerimi se lahko soočite na cesti, za to res ni prostora.
  Največ, kar lahko naredimo, je, da se opomnimo, da je sodobno življenje polno motenj in da nobena od njih ni tako pomembna, da bi spravljali v nevarnost sebe, svoje sopotnike ali druge udeležence v prometu.