Volvo Trucks začenja z večmilijardno naložbo v tehnologije, ki bodo okrepile njegovo globalno ponudbo izdelkov in konkurenčnost v prihodnjih letih ter omogočile doseganje cilja neto ničelnih emisij do leta 2040. Transportni sektor se sooča z vse večjim pritiskom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zato proizvajalci gospodarskih vozil intenzivno razvijajo nove tehnologije za trajnostni prevoz. Med vodilnimi podjetji na tem področju je Volvo Trucks, ki je maja 2026 predstavil novo generacijo pogonskih sklopov z namenom zmanjšanja emisij CO₂ in pospešitve razogljičenja cestnega tovornega prometa. Gre za eno največjih tehnoloških naložb podjetja v zadnjih letih, ki vključuje tako napredne motorje z notranjim zgorevanjem kot tudi nove električne pogonske rešitve.

 

Nova generacija električnih pogonov

Pomemben del predstavljenih novosti so električni pogonski sklopi druge generacije. Volvo Trucks je razvil novo generacijo težkih električnih tovornjakov z dosegom do 700 kilometrov z enim polnjenjem, kar pomeni pomemben korak k elektrifikaciji daljših transportnih poti. Podjetje je že od leta 2019 med pionirji na področju električnih tovornjakov in je doslej prodalo več kot 6.000 električnih težkih tovornih vozil v več kot 50 državah. Nova generacija električnih pogonov naj bi omogočila, da električni tovornjaki v številnih primerih popolnoma nadomestijo klasične dizelske modele. Elektrifikacija prinaša več prednosti. Poleg ničelnih emisij iz izpušne cevi električni tovornjaki zmanjšujejo hrup, izboljšujejo energetsko učinkovitost in omogočajo nižje obratovalne stroške. Volvo ocenjuje, da lahko baterijsko-električni tovornjaki v optimalnih pogojih zmanjšajo emisije CO₂ tudi do 95 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi rešitvami.

 

Novi motorji z notranjim zgorevanjem

Čeprav je elektrifikacija ključni del prihodnosti, Volvo Trucks poudarja, da bodo motorji z notranjim zgorevanjem še dolgo igrali pomembno vlogo v svetovnem transportu. Zato je podjetje predstavilo novo 13-litrsko motorno platformo, zasnovano za uporabo različnih obnovljivih goriv, vključno z biodizlom, bioplinom in prihodnjimi vodikovimi aplikacijami. Nova platforma bo na voljo v dizelski in plinski izvedbi ter bo omogočala bistveno boljšo učinkovitost porabe goriva. Izboljšana učinkovitost motorjev pomeni neposredno zmanjšanje emisij CO₂. Številne raziskave kažejo, da so proizvajalci, med njimi tudi Volvo Trucks, že dosegli pomembna znižanja emisij z optimizacijo motorjev, aerodinamike in pogonskih sistemov. Tovrstne izboljšave ostajajo pomemben del prehoda k trajnostnemu transportu, zlasti v regijah, kjer električna infrastruktura še ni dovolj razvita.

Pogled v prihodnost

Volvo Trucks si je zastavil cilj doseči neto ničelne emisije do leta 2040. Nova generacija pogonskih sklopov predstavlja pomemben korak na tej poti. Kombinacija naprednih električnih vozil, motorjev na obnovljiva goriva, prihodnjih vodikovih tehnologij ter trajnostnih proizvodnih procesov kaže, da bo razogljičenje cestnega transporta temeljilo na več tehnoloških rešitvah hkrati. Z novimi pogonskimi sklopi Volvo Trucks dokazuje, da lahko tehnološke inovacije pomembno prispevajo k zmanjšanju emisij CO₂, hkrati pa ohranijo učinkovitost in konkurenčnost transportnih podjetij. Razogljičenje transporta tako postaja ne le okoljska nuja, temveč tudi poslovna priložnost za celotno logistično industrijo.

 

Tehnična analiza nove motorne platforme

Nova motorna platforma Volvo D13/G13 predstavlja eno najobsežnejših posodobitev pogonskih sklopov podjetja Volvo Trucks v zadnjem desetletju. Čeprav je osnovna zasnova še vedno zgrajena okoli vrstnega šestvaljnega motorja s prostornino 13 litrov, gre v resnici za popolnoma novo generacijo agregatov, zasnovano z namenom povečanja termičnega izkoristka, zmanjšanja porabe goriva in priprave na uporabo različnih vrst goriv v prihodnosti.

Eden najpomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju porabe goriva je izboljšanje termodinamične učinkovitosti motorja. Pri novi generaciji D13 so inženirji optimizirali obliko zgorevalnih komor, geometrijo batov in potek vbrizga goriva. Sodobni sistemi visokotlačnega vbrizga omogočajo več zaporednih vbrizgov goriva med enim delovnim ciklom. Tako je mogoče natančneje nadzorovati proces zgorevanja, zmanjšati izgube energije in omejiti nastajanje emisij dušikovih oksidov (NOx) ter trdnih delcev.

Nova generacija turbopolnilnika

Pomemben del izboljšav predstavlja tudi nova generacija turbopolnilnika. Pri sodobnih težkih dizelskih motorjih ima turbopolnilnik ključno vlogo pri povečanju količine zraka v valjih in s tem pri izboljšanju učinkovitosti zgorevanja. Novi sistem omogoča hitrejši odziv pri nizkih vrtljajih motorja in učinkovitejše delovanje pri visokih obremenitvah. Zaradi višjega tlaka polnjenja lahko motor dosega večji navor že pri nizkih vrtljajih, kar zmanjšuje potrebo po pogostem prestavljanju in omogoča vožnjo v ekonomičnem območju delovanja. Rezultat je boljša voznost pri polno obremenjenih kompozicijah in hkrati nižja poraba goriva.

Najmočnejša izvedba novega motorja razvije do 560 KM (412 kW) in kar 2.900 Nm navora.  Takšna vrednost navora omogoča učinkovito premagovanje vzponov tudi pri nižjih vrtljajih motorja. Volvo pri novi generaciji motorjev sledi konceptu »downspeed operation«, pri katerem motor večino časa deluje pri nižjih vrtljajih. Ker so mehanske izgube pri nižjih vrtljajih manjše, se zmanjša tudi poraba goriva.

 

Napredni sistem I-Roll

Ena izmed tehnološko zanimivejših rešitev je sistem I-Roll. Pri vožnji po blagih spustih elektronika zazna, da vozilo ne potrebuje pogonske sile. Menjalnik samodejno preklopi v prosti tek oziroma odklopi pogonski sklop od motorja. Pri novi generaciji je Volvo funkcionalnost še razširil, saj lahko sistem v določenih okoliščinah celo začasno ugasne motor.

Med vožnjo po klancu navzdol se tako izkoristi kinetična energija vozila, namesto da bi motor porabljal gorivo za vzdrževanje prostega teka. Takšna rešitev lahko na dolgih relacijah prinese opazne prihranke goriva. Nova platforma vključuje tudi posodobljeno motorno zavoro Volvo Engine Brake (VEB+). Motorna zavora uporablja kompresijske sile v valjih za ustvarjanje zaviralnega učinka brez uporabe klasičnih zavor. Pri težkih kompozicijah skupne mase 40 ton in več je učinkovita motorna zavora ključnega pomena za varno delovanje vozila.

Priprava na prihodnje energente

Morda najpomembnejša lastnost nove platforme ni njena trenutna zmogljivost, temveč prilagodljivost za prihodnost. Evropska zakonodaja predvideva postopno zmanjševanje emisij CO₂ v cestnem prometu. Volvo zato razvija platformo, ki lahko uporablja različna nizkoogljična goriva brez potrebe po popolnoma novi konstrukciji motorja. Poleg dizelskega goriva so podprti HVO biodizel, bio-LNG in druge obnovljive alternative. V prihodnosti pa naj bi ista arhitektura omogočila tudi uporabo vodika kot energenta, kar bi lahko predstavljalo pomemben korak proti skoraj ničelnim emisijam pri težkem cestnem prometu.