Tehnika

Pred 40 leti je Bosch izdal elektronsko kontrolno enoto za zračne blazine za avtomobile

Trk, glasen pok in preprečitev najhujšega scenarija – tako je najlažje opisati prednosti zračne blazine. Kontrolna enota igra ključno vlogo pri tej zaščitni »detonaciji«. Deluje kot kontrolni center za blazino, ki rešuje življenja. Pred štiridesetimi leti se je Bosch povezal s podjetjem Daimler-Benz AG in zagnal proizvodnjo prve elektronske kontrolne enote za zračne blazine, s čimer je odločno povečal varnost potnikov. »Bosch je pionir na področju avtomobilske elektronike in varnosti,« je povedal Harald Kröger, član upravnega odbora. »Elektronska kontrolna enota zračne blazine kaže, kaj mislimo s ‘tehniko za življenje’.« Od masovne proizvodnje decembra 1980 je Bosch proizvedel več kot 250 milijonov kontrolnih enot za zračne blazine, pri tem pa je stalno izboljševal tehnologijo. Raziskovalci nesreč pri podjetju ocenjujejo, da so sprednje zračne blazine, stranske zračne blazine in zračne blazine za glavo od predstavitve kontrolnih enot za trgu pomagale rešiti okrog 90.000 življenj po vsem svetu. Zato so ključna komponenta vizije nič: nič smrtnih žrtev ali resnih poškodb v cestnem prometu.

Prava odločitev v milisekundah

S senzorji notranjega in zunanjega pospeševanja, stopnje nihanja in pritiska najsodobnejša kontrolna enota za zračne blazine določi vrsto nesreče ter njeno resnost in po potrebi sproži zračno blazino in zategovalnik varnostnega pasu. V samo desetih milisekundah (kar je desetkrat hitreje od pomežika človeka) algoritem sprožilca analizira podatke senzorjev in določi, ali je voznik preprosto pohodil zavoro, se zaletel v parkirano vozilo, povozil robnik ali pa je bilo vozilo udeleženo v resni prometni nesreči oz. obstaja nevarnost prevrnitve vozila. V primeru nevarne situacije sistem sproži pirotehnični plinski generator. V 30 milisekundah je zračna blazina popolnoma napihnjena in lahko zaščiti tako voznika kot tudi potnike.

Današnja vozila imajo nameščenih tudi do devet zračnih blazin, ki se lahko sprožijo posamezno glede na vrsto nesreče. Po nesreči sistem prav tako pošlje signal, da prekine dotok goriva oz. izklopi visokonapetostno baterijo pri električnih vozilih. Poleg tega sistem podatke o nesreči posreduje drugim sistemom v vozilih – npr. eCall, ki po sprožitvi zračne blazine samodejno pokliče dežurne službe.

Boschevi inženirji so od leta 1977 sodelovali s proizvajalci vozil pri razvoju prve elektronske kontrolne enote za zračne blazine, pri tem pa na 60 modelih vozil opravili več kot 6000 preizkusov trka. Danes je za pripravo kontrolne enote za zračne blazine na masovno proizvodnjo potrebnih več kot 1,8 milijona simulacij nesreč. Prvi sistem zračnih blazin, ki so ga začeli masovno proizvajati decembra 1980 in nato vgrajevati v vozila Mercedes-Benz razreda S, je bil sestavljen iz treh komponent – napetostnega pretvornika, rezerve energije in kontrolne enote. Skupaj je imel 170 delov. Te komponente so nadzirale samo zračno blazino in zategovalnik varnostnega pasu voznika, dodatno pa tudi sopotnika. Današnja dvanajsta generacija kontrolnih enot zračnih blazin ima pol toliko sestavnih delov in lahko upravlja do 48 zadrževalnih naprav, med drugim sprednje in stranske zračne blazine, kolenske zračne blazine in zategovalnik pasov.