Aerotrain

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so Američani potrebovali majhne in hitre vlake za vožnjo na krtkih razdaljah. Prvi takšen primerek je bil narejen leta 1955 in je imel oznako LWT12, javnost pa mu je dala vzdevek Aerotrain.

V svoji bogati zgodovini je General Motors (GM) izdeloval marsikaj povezanega s prevozi ljudi. V to ob avtomobilih spadajo tudi motorji za ladje, tramvaji, avtobusi, do nedavnega pa je velik del svojega profita ustvarjal v železniški industriji.

Titov modri vlak

GM je že leta 1930 kupil propadlo podjetje Electro Motive Division (EMD). V naslednjih osemdesetih letih je izdelal kar nekaj električnih in dizelskih lokomotiv tako za potniške kot tovorne potrebe. Na prostorih bivše skupne države je najbolj znan model EMD JT22CV-2. To je del tretje generacije Totovega modrega vlaka.

V petdesetih letih so lokomotive postajale vse večje in vse močnejše, kar pa se kupcem ni najbolj dopadlo. Še posebej tistim ne, ki so kupovali vlakovne kompozicije za prevoz ljudi na krajših razdaljah. Na osnovi teh pripomb se je GM odločil razviti manjšo lokomotivo, kjer bi bili vagoni veliki kot mestni avtobusi.

Prvi primerek je bil narejen leta 1955. Lokomotiva je bila precej manjša od ostalih na trgu. Oblikovno je spominjala na avtomobile, kar se je opazilo predvsem na nosu, ki je bil prerisan iz Chevroletovih modelov. Lokomotiva je zaradi svojega izgleda kmalu prejela vzdevek Aerotrain.

Uničila ga je gospodarska rast

Aerotrain je poganjal dizelski motor z močjo 1200 konjev, kar je bilo dovolj, da je dosegel 130 km/h končne hitrosti. Izza lokomotive so postavili deset vagonov z dolžino 12 metrov in 40 sedeži, katere je razvil GM-ov oddelek za proizvodnjo avtobusov.
Čeprav je GM pričakoval velik uspeh te lokomotive in polne knjige naročil, pa so na koncu izdelali le tri primerke. Že sredi šestdesetih let pa so jih umaknili iz komercialne uporabe.

Lokomotivo je »uničila« hitra gospodarska rast, saj si je vse več Američanov lahko privoščilo avtomobil. Javni transport je tako počasi izgubljal na priljubljenosti. Druga težavna okoliščina pa je bila v tem, da je bila lokomotiva kljub manjšim dimenzijam enako draga kot večje lokomotive.

Danes sta ohranjena še dva Aerotraina in štirje vagoni. En primerek je v muzeju v Saint Louisu, drugi pa v Green Bayu v zvezni državi Wisconsin. Železniški oddelek EMD je bil v rokah GM vse do leta 2005, ko ga je odkupil in prevzel še en Ameriški velikan – Caterpillar.