Kazen 500 evrov s sankcijo treh kazenskih točk 

Od 19. aprila 2025 velja novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim določa višjo globo za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu oziroma se vozijo ali ustavijo na njem. Ta znaša 500 evrov s stransko sankcijo treh kazenskih točk.

O reševalnem pasu je bilo veliko napisanega in povedanega, pa vendar vsakodnevno lahko opazujemo, da ga vozniki še ne razumemo – in ga tudi vedno ne ustvarimo. Vozniki intervencijskih vozil se prebijajo mimo kolon, da pridejo do mesta intervencije, s tem pa izgubljajo dragocen čas, ki ga ob nesrečah nikoli ni dovolj.

Zakon o pravilih cestnega prometa v 14. odstavku 30. člena opredeljuje, da smo vozniki dolžni ustvariti reševalni pas na avtocesti in hitri cesti. O ostalih cestah v naselju in glavnih ter regionalnih cestah zunaj naselja zakon vožnjo ob srečevanju opredeljuje v drugem členu.

Reševalni pas le na avtocestah in hitrih cestah

Ampak, gremo po vrsti: reševalni pas moramo ustvariti na avtocesti in hitri cesti vedno, kadar se kolona ustavlja ali ta pred nami že stoji. Zakon ne opredeljuje, kolikšna naj bo naša hitrost, ko začnemo ustvarjati reševalni pas, vendar so si pobudniki reševalnega pasu in tisti, ki ga za svoje intervencije uporabljajo, enotni: ko je hitrost nižja od 60 km/h, začnimo s pravilnim razvrščanjem. Torej, če bomo vsaj pri hitrosti 40 km/h že v ustreznem položaju in bo reševalni pas v koloni ustvarjen, zastojev, ki smo jim priča in mimo katerih urgentna vozila ne morejo, ne bo več.

 

Kam se umaknemo?

Kljub temu, da naj bi vsi poznali pravilo razvrščanja, ne bo odveč, če še enkrat ponovimo pravila: reševalni pas se ustvarja vedno med levim prehitevalnim pasom in vsemi ostalimi pasovi, ne glede na to, koliko pasov ima avtocesta. Pri nas imamo praviloma dva prometna pasova in odstavni pas, ki je pri ustvarjanju reševalnega pasu zelo pomemben. Tisti, ki vozijo po desnem voznem pasu, se umaknejo na odstavni pas. Velja izpostaviti, da bomo reševalni pas lažje ustvarili, kadar bo kolona premikajoča in bistveno težje, ko ta že miruje.

Kaj pa na ostalih cestah?

Če zakon jasno opredeljuje, kako in na kakšen način ustvarimo reševalni pas na avtocesti in hitri cesti, pa zakon od voznikov ne zahteva ustvarjanja reševalnega pasu na ostalih cestah in to z namenom. Zakon namreč od voznikov na ostalih cestah v in zunaj naselja zahteva, da se ob srečevanju – ali kadar nas vozilo na nujni vožnji dohiti – umaknemo skrajno desno in po potrebi ustavimo. Ta določba je navedena v 99. členu zakona o pravilih v cestnem prometu.

Kaj pa je treba narediti, ko vozimo po večpasovnih cestah v naselju, za nami pa pripelje vozilo z vklopljenimi prednostnimi znaki in sireno? Najprej poskrbimo za lastno varnost, kar pomeni, da poskušamo reagirati razumsko in se varno umakniti na desni prometni pas. Če vozimo po desnem prometnem pasu, omogočimo voznikom na levem prometnem pasu varno vključevanje pred naše vozilo. To je sicer enostavno zapisati, a v prometnih konicah v mestih veliko težje uresničiti. Velja pa poudariti, da je nevarno ustvarjati reševalni pas na večpasovih cestah, kjer so vozišča za nasprotni promet med seboj ločena le s polno belo črto, saj bi lahko zelo hitro zapeljali na nasprotno vozišče in s tem ogrozili tako sebe kot ostale udeležence v prometu.

 

Tudi vozniki intervencijskih vozil so le ljudje

Vozniki interventnih vozil se zavedajo, da ni varno na vsak način vztrajati na svoji z zakonom predpisani poti, če se ostala vozila ne umikajo pravilno pred njimi. V takšnem primeru bodo največkrat vozili za vami, ugasnili zvočne signale in ne bodo pritiskali na vas. Enako velja, kadar so na cestah delovne zapore in promet poteka le v eno smer; v takšnih primerih se voznik, ki vozi pred intervencijskim vozilom, nima kam umakniti in je njegova dolžnost, da nadaljuje z vožnjo in po končani delovni zapori naredi prostor za reševalno vozilo za njim.

Prav tako se pogosto zgodi, da voznika na lokalni ali drugi cesti zunaj naselja dohiti voznik intervencijskega vozila, voznik avtomobila pa reagira panično in takoj zavira: to je lahko zelo nevarno na primer v nepreglednem ovinku, kjer bi intervencijsko vozilo poskušalo prehiteti oziroma voziti mimo.

Ob srečanju z intervencijskim vozilom je pomembno, da smo osredotočeni na vožnjo in da nas ne motijo zunanji dejavniki (na primer preglasna glasba iz avtoradia), saj bomo le tako slišali zvočne signale. V trenutku, ko vidimo ali zaslišimo intervencijsko vozilo na nujni vožnji, začnemo razmišljati, kako bomo najhitreje in brez ogrožanja omogočili nujen prehod vozilu na intervenciji.

Vir: AMZS