Gospodarska vozila

Ko je Volkswagen na novo interpretiral Transporterja

Bil je to velik  miselni preskok, ko so se pred 30 leti pri Volkswagnu pri gospodarskih vozilih odločili za novo usmeritev: septembra 1990 – po 6,7 milijona proiz­­vedenih T1, T2 in T3, ki so imeli motor v zadku – se je s prihodom generacije T4 začelo novo obdobje Transporterjev s pogonom spredaj. Prvič v Transporterjevi zgodovini je bila gnana samo sprednja prema. Sodobni vrstni motorji z uravnavanimi katalizatorji so nadomestili bokser motorje, ki so od spoštljive starosti že čisto osiveli. Več kot dva milijona nemških mark je Volkswagen pred tem vložil v razvoj novega Transporterja. Dobra naložba, kot se je kasneje izkazalo.

Septembra 1990 – le nekaj tednov pred ponovno združitvijo Vzhodne in Zahodne Nemčije – je Volkswagen trgovcem dobavil prve primerke novega T4. Medtem ko se je Evropa na novo povezovala, se je s prehodom z zadnjega na sprednji pogon tudi pri novem T4 spremenilo vse: oblika, podvozje, motorji in prostornost. Predvsem zadaj, kjer je bil pri prejšnji generaciji T3 nameščen bokser motor, je bilo zdaj na voljo veliko več prostora. Z novo zasnovo pogona in podvozja so se Transporterjeve zmogljivosti še bolj približale zmogljivostim osebnih vozil. Pri Volkswagnu so poleg tega močno izboljšali naletne lastnosti povsem nove karoserije.

 

Z dodatnim prostorom je modelska serija postala še bolj vsestranska

Volkswagen je Transporterja prvič ponudil z dvema različnima medosnima raz­daljama. Nova karoserijska konstrukcija je poleg tega omogočala tudi realizacijo nizkega kesonarja in modularnega koncepta vozniške kabine za raznovrstne nadgradnje za potrebe različnih dejavnosti. Še posebej dobro je bil dodatni prostor izkoriščen v Multivanu, ki je ponujal vsestransko opremo, denimo ležišče ter zložljivo mizo in enojna sedeža v drugi vrsti. Tudi za opremo avtodoma, legendarne Californie, je koncept z motorjem v sprednjem delu, pomenil povsem nove možnosti.

Za začetek novi štiri- in petvaljniki, od leta 1993 spet štirikolesni pogon Ob vstopu na trg so bili v ponudbi za novi Transporter trije bencinski in dva atmo­sferska dizelska motorja – štiri- in petvaljniki z razponom moči od 44 kW (60 KM) do 81 kW (110 KM). Vse petvaljne različice T4 ter Caravelle GL in Multivan so bili že od samega začetka opremljeni s servo volanom. Petvaljne motorje je bilo mogoče kombinirati tudi z avtomatskim menjalnikom. Leta 1993 je Volkswagen za Transporter spet ponudil štirikolesni pogon: T4 syncro. Predpogoj zanj je bil petvaljni motor, na voljo pa je bil za vse vrste nadgradenj in za vse linije opreme.

Volkswagen Gospodarska vozila postane samostojna znamka, T4 še bolj dodelan

Leta 1995 je Volkswagen Gospodarska vozila postal samostojna znamka znotraj družbe Volkswagen AG. Leto kasneje je T4 doživel temeljito modelsko prenovo. Osebne različice oz. avtodom so bili prepoznavni po belih namesto rumenih smernikih ter po prijaznem, t. i. “happy face” sprednjem delu, ki so ga favorizirali

oblikovalci. Hkrati so pri modelih Multivan, Caravelle in California sprednji del podaljšali. Kolutne zavore na vseh kolesih, odbijači, ki lahko absorbirajo naletno energijo, nov program platišč in klinasto oblikovana sprednja žarometa – celotna modelska serija je bila deležna izboljšane opreme.

Še posebej velike so bile spremembe pod pokrovom motornega prostora. Kot prvi turbodizelski motor z direktnim vbrizgavanjem (TDI) je T4 poganjal 2,5-litrski petvaljnik z močjo 75 kW (102 KM). Zaradi daljšega sprednjega dela pri različicah Multivan, Caravelle in California je bila možna tudi vgradnja novega šestvaljnega bencinskega motorja z 2,8-litrsko gibno prostornino in močjo 103 kW (140 KM). Leta 1998 je VW GV v ponudbo vključil najmočnejši dizelski motor za modelsko serijo T4: 2,5-litrski TDI s 111 kW (151 KM). Ob prehodu v novo tisočletje je na moči pridobil tudi motor V6, ki je po novem razvil 150 kW (204 KM).

Kot pri T3 je bila za zaključek tudi tu na voljo ekskluzivna serija “Last Edition”

Konec proizvodnje modela T4 je leta 2003 napovedal Multivan “Last Edition” s prav posebno, ekskluzivno serijsko opremo. Ta je med drugim vključevala žlahtne sedeže v kombinaciji usnja in alkantare. Ko se je ta uspešna modelska serija še istega leta umaknila novi generaciji T5, je število proizvedenih primerkov te inovativne generacije Transporterja doseglo okrog dva milijona. Leta 2020 – 30 let po modelski premieri – bodo prvi primerki modela T4 prejeli oznako H za starodobnike. Trenutno je največ povpraševanja – ne glede na starost – po modelih California, ekskluzivni seriji “Last Edition” in različicah z motorjem V6. Zdi se, da tako starejše kot mlajše letnike modela T4 čaka podobno vznemirljiva prihodnost kot že generacije T1, T2 in T3.