Avtonomna vožnja

Samovozeči tovornjaki predstavljajo rešitev za številne težave, s katerimi se logistični sektor srečuje v Evropi. Vendar pa se to ne kaže v hitrosti uvajanja novih rešitev v praksi.

Evropa se spopada s kritičnim pomanjkanjem voznikov težkih tovornih vozil. Trenutno bi na stari celini potrebovali med 500.000 in 600.000 voznikov, od tega okrog 80.000 zgolj v Nemčiji. Ob tem je treba omeniti, da je vsak tretji voznik tovornjaka starejši od 55 let, kar kaže na to, da se bodo v prihodnjih letih potrebe verjetno še precej povečale. Ena izmed rešitev za to je seveda uvoz delovne sile iz tretjih držav. Druga rešitev je uvedba avtonomnih tovornjakov, nekaj, s čimer se precej bolj kot v Evropi ukvarjajo v ZDA. Pri avtonomni tehnologiji vožnje ZDA že več let dominirajo pred Evropo, čeprav tudi na račun znatnega števila človeških žrtev. Znanih je namreč več primerov, ko so avtonomni avtomobili do smrti povozili pešce, vendar pa je danes na drugi strani Atlantika že mogoče voziti avtonomne avtomobile in se prevažati z avtonomnimi taksiji. Evropa je na tem področju precej bolj restriktivna. Uporaba samovozečih avtomobilov je namreč omejena le na nekatere posamezne odseke avtocest in testne poligone. Posledično je tudi napredek precej počasnejši.

Zagonska podjetja z rešitvami za največje logiste

Ameriško podjetje Aurora je julija denimo pripravilo drugo generacijo svojega avtonomnega tovornjaka, s čimer nadaljujejo razvoj lansko leto zastavljenega projekta. Gre za vozilo, ki naj bi bilo sposobno v svoji življenjski dobi prevoziti 1,6 milijona milj oziroma 2,6 milijona kilometrov, zgolj v zadnjem letu dni pa so z njim med testiranji prevozili dobro četrtino te razdalje. Gre za vozila s četrto generacijo avtonomne vožnje, ki naj bi bila za serijsko proizvodnjo pripravljena prihodnje leto. Ob tem je zanimanje za vozila precejšnje. Zgolj en kupec naj bi denimo želel kupiti že 500 vozil. Seveda pa je Aurora le eden izmed proizvajalcev tovornih vozil v ZDA, ki so dejavni na tem področju. Ne nazadnje sta tu tudi Volvo in Daimler, kar dodatno kaže na to, da gre za resen posel.

Pravila v ZDA so sicer za avtonomna tovorna vozila trenutno vseeno še vedno nekoliko bolj stroga kot za osebna vozila, vožnja z njimi pa je dovoljena le na omejenem območju. V tako imenovanem Sončnem pasu, to je območju južne polovice Združenih držav Amerike, je tako določenih deset tras, kjer je dovoljeno uporabljati takšna vozila. Med njimi so trasa od Dallasa to Houstona, od Fort Wortha do El Pasa in od Fort Wortha to Phoenixa. Večina tras se nahaja v Arizoni in Teksasu.

Avtonomni tovornjaki = veliki prihranki

Američani avtonomna tovorna vozila vidijo kot odlično priložnost za lastno gospodarstvo, predvsem z vidika zmanjševanja stroškov. Raziskava Univerze v Illinoisu je pokazala, da bi uvedba samovozečih tovornjakov stroške transporta zmanjšala za kar 35 odstotkov. Močno bi se namreč znižali izdatki za plače voznikov, poleg tega pa bi tovornjaki lahko vozili neprestano, brez obveznih postankov za počitek.

Medtem ko Američani že dve leti uvajajo avtonomne tovornjake (prvega je v realnem prometu predstavilo podjetje Kodiak AI leta 2024), pa Evropa še vedno caplja za njimi – čeprav obstaja zavedanje, da gre za rešitev, ki bi lahko prinesla številne pozitivne lastnosti. Tega se zavedajo tudi pri Evropski komisiji, kjer pa se projektov lotevajo z veliko mero previdnosti in v želji, da bi bila uvedba čim bolj varna.

V Evropi tako še lep čas ni pričakovati težkih tovornjakov, ki bodo brez voznikov za volanom prečkali celino. Na krajših razdaljah in omejenih površinah pa avtonomni tovornjaki že skrbijo za prevoz tovora. V pristaniščih Felixtowe v Veliki Britaniji, Hamburg v Nemčiji in drugod so denimo že pred nekaj leti začeli uporabljati tovornjake brez voznikov, ki po začrtanih poteh skrbijo za prevoz prikolic oziroma kontejnerjev.

Komisija tako želi doseči, da bi avtonomni tovornjaki izpolnjevali standarde četrte stopnje avtonomne vožnje (pravo avtonomno vožnjo brez posredovanja voznika omogoča tretja stopnja, sicer pa je stopenj pet), vozila pa bi nato vozila po vnaprej določenih koridorjih. Ob tem načrtujejo uvedbo nadzornih centrov, prek katerih bi nadzorniki lahko spremljali promet tovrstnih vozil. Večje aktivnosti na tem področju medtem predstavlja norveški projekt MODI.

Avtonomni tovornjaki na mednarodnih trasah

Gre za projekt podjetja ITS Norway, ki podpira različne lokalne projekte, med finančnimi podporniki pa je tudi Evropska komisija. Projekt želi vzpostaviti enoten program skupne avtonomne mobilnosti (CCAM), kjer bo program MODI igral osrednjo vlogo. V program je sicer vključenih 36 podjetij s področja tovornega prometa, med njimi tudi Volvo in DAF, dva izmed največjih proizvajalcev tovornih vozil v Evropi. Tudi pri tem projektu pa je v ozadju ideja, da bi avtonomni tovornjaki pripomogli k večji varnosti na cesti.
Med partnerskimi podjetji je sicer tudi podjetje Einride, ki skrbi za razvoj avtonomnih tovornjakov, ti pa temeljijo na njihovi lastni platformi in uporabljajo njihovo lastno umetno inteligenco. Njihovi sistemi so sposobni analizirati več kot pet milijonov podatkovnih točk na sekundo, kar naj bi zadostovalo za varno udeležbo v prometu. Še več, bilo naj bi dovolj, da bi se število smrtnih žrtev na cestah zmanjšalo.
Omenjeni projekt je bil na ravni prve faze pravzaprav uspešno zaključen že marca letos. Po številnih testiranjih v Hamburgu jim je namreč uspelo opraviti 1.200 kilometrov dolgo pot od Rotterdama do Osla, ne da bi pri upravljanju vozila posredoval človek. Dosežek velja za prvi primer avtonomne vožnje na svetu, pri kateri naj bi tovorno vozilo prečkalo državno mejo. Hkrati je test služil tudi kot ocenjevanje pripravljenosti infrastrukture za tovrstna vozila.

V Rotterdamu so tako preizkušali obnašanje avtonomnih vozil v pristaniščih, kjer se mešajo pristaniška in običajna vozila, avtonomni promet in tako dalje. V Gothenburgu na Švedskem so preizkušali izzive v hubih, ki se nanašajo na samodejno polnjenje in nakladanje ter razkladanje tovora. Na Norveškem pa so nato preizkušali še komunikacijo med vozili in infrastrukturo, med drugim tudi plačevanje cestnin.

Od tovornjakov k infrastrukturi

Einride sicer že več kot leto in pol preizkuša različne rešitve avtonomnega transporta. Z dovoljenjem švedske agencije za transport namreč izvajajo avtonomni transport zdravil med skladišči na Švedskem, pri čemer uporabljajo javne ceste. Na drugi strani pa se lahko s prvimi rezultati pohvalijo tudi drugi proizvajalci tovornih vozil – poleg Volva (ki je prve serijske tovornjake napovedal za prihodnje leto, uporabljali pa jih bodo v Teksasu) in DAF-a, dveh podjetij, ki sta sodelovali pri projektu MODI.

Scania, še en švedski proizvajalec tovornih vozil in avtobusov, je denimo že leta 2022 v sodelovanju z logističnim podjetjem HAVI zagnala prvi pilotni projekt avtonomne dostave med hubi v mestih Södertälje in Jönköping. Gre za 300 kilometrov dolgo razdaljo, omenjeni projekt pa je prvi te vrste v Evropi. Projekt je še vedno aktiven in je že pred časom prešel fazo preizkušanja tovornih vozil, saj sedaj zajema tudi preizkušanje primernosti cestnega omrežja ter implementacije omrežja 5G v prometno infrastrukturo. Ob tem so že dosegli avtonomno vožnjo četrte generacije, eden izmed projektnih ciljev pa je predstavljanje programskih posodobitev na vsaka dva tedna.

Prvi primerki tudi za novinarje

Scania pa ni edini proizvajalec iz skupine Traton, ki se je lotil izziva avtonomne vožnje. 18. aprila 2024 je namreč svoj prvi avtonomni tovornjak na nemške ceste zapeljal MAN, jasno, v sklopu svojega pilotnega projekta. Projekt 12 partnerjev so zagnali prvega januarja 2022, prav tako pa je cilj razviti funkcionalno platformo z avtonomno vožnjo četrte stopnje. MAN je sicer na področju avtomatizacije vožnje prisoten že precej dlje. Leta 2018 je denimo javnosti predstavil sistem, ki je omogočal ustvarjanje konvoja, v katerem za upravljanje skrbi zgolj prvo vozilo v koloni, preostala vozila, ki so s prvim povezana prek WiFi povezave, pa sledijo brez vmešavanja voznikov. Omenjeni sistem je sicer precej oddaljen od prave avtonomne vožnje, vseeno pa je že vseboval določene ključne sisteme za dosego cilja – proizvodnje samovozečih tovornih vozil. Slednje smo novinarji sicer lahko na zaprtem poligonu v Avstriji preizkusili poleti 2024, le nekaj mesecev po uradnem zagonu projekta.

Evropska unija oziroma Evropa tako ni povsem nedejavna na področju avtonomne vožnje tovornih vozil. Projekti se odvijajo, napredek je opaziti, vendar pa je na račun birokracije in velike zaskrbljenosti glede varnosti počasnejši kot v ZDA. To se namreč kaže tudi v številu zagonskih podjetij, ki z različnimi tehnologijami in idejami prihajajo na trg. In povsem jasno je, da bodo ZDA, podobno kot na področju osebnih vozil, tudi pri avtonomnih tovornjakih znova na trgu dosegle primat.